Naša smučarija pravzaprav ni bila nič posebnega, v bistvu je šlo za dvodnevni sprehod do Oberwalder Huete, kjer dobiš pir in golaž, prespiš, potem pa po najboljših močeh in orientaciji odbluziš v dolino.
Je pa res da moraš najprej 8 km v gojzarjih in z dilami na ruzaku do neke Francjožefove višine na cca 2300 m, zato da se potem lahko spustiš na ledenik na 2000m. In pol bluziš po ledeniku kako uro in kočo vidiš skoz lepo na desni. In potem zagrizeš v strmino in to levo pod Veliki Klek. In potem se strmo vzpenjaš in se na platoju pod Johannisbergom obrneš desno in lepo v večkilometrskem prečenju ledenika ob zadnjih atomih svetlobe ter zadnjemu vzponu, ki ti pobere še tisto malo moči, ki ti je ostala, če imaš srečo, zadaneš kočo na treh jurjih.
In zjutraj na tabli piše Wetter heute: sonnig, warm. Zunej pa megla in vihar. In pol ene dvakrat probaš zadet dolino in falit vse tiste špaltne. In če ti rata, greš po navodilih oskrbnika kar po ledeniku in potem po zmrznjem potoku do jeza, \"ki ga prečiš po levi\", da se ti ni treba vzpenjati do ploščadi pri FJ. Ker pol bi moral spet dol do Glockner haus, kamor iz jeza prideš po 150 m vzpona po gnilcu. Ampak prečenje jeza po levi je bilo pa res zabavno.
Pol pa samo še ene 7km po asfaltu do avta in pol samo še u Sveto al blaženo kri na per. Pol pa samo še domu, domu, pa jest u Radolco. Če maš prou posebno srečo, te tam ustav polcaj in ti hoče nekaj dat. Namreč tri kazenske točke in položnco za 250 Eur. Ampak če je polcaj štorast, ti pa prjazen, se ti lohk zgodi, da plačaš le 40 Eurou, točkam se pa odrečeš.

In pol padeš u pojstlo in še naslednje dni ližeš rane (al pa ti jih ližejo domači prjatli).