Ko sva v Dolomitih s Špelo ugotovila, da se tolerirava, sva se zmenila za Desno smer v Ojstrici . Plan se je uresničil ta vikend, ko sva v petek zvečer pristopila do Koče na Klemenči jami, ker pa je bila ta v celoti zasedena, sva z dovoljenjem oskrbnika prespala kar zunaj. Spanec je bil tako "udoben", da naju je moral slednji okoli 7h zjutraj okarati, da zakaj nisva že pod steno. Ja okej no, sej greva

Dostop spominja na Sekločevo smer, do velike gredine sva čez krajše skoke in skrotje plezala nenavezana, nato pa takoj sledi prva petica, ki nakaže, kakšni bodo detajli v tej smeri - lepi in lepo plezljivi. Druga V+ zajeda spet super, nato pa sledi dolga Modec-Režek prečka z ogabno blatnim detajlom na sredini. Tukaj sva imela tudi edini problem z orientacijo (smer ves čas sledi naravnim prehodom), prečka je v resnici dolga tri raztežaje, nazaj v levo pa se usmeri čez neko črno zadevo, ki bi ji težko rekel kamin. Ta prehod je verjetno najbol siten v celotni smeri, plezanje pa je nato lepo in ultra izpostavljeno.

Ko te zadnji raztežaj (II) do stičišča z Ogrin-Omersa že malo uspava, pa te preseneti še zadnji detajl smeri v obliki rahlo previsne plate s super frikovskimi gibi. Kar je sicer kar psihotično, ker jo moraš preplezati brez varovanja. Sledi še lep raztezaj po žlebu/poči do vrha.

Definitivno ena najlepših smeri z zelo zanimivimi prehodi in verjetno najbolj kompaktno skalo pri nas!
Špela še priznava, da je smer res nekoliko lažja za manjše ljudi. 160 max, pa sploh nimaš več "nerodnih" mest

The stena

Dostop

Prvi raztežaj

Drugi detajl

Dolga prečka v desno

Prehod v levo

Neko čudno jahanje in guzenje

Proti odpočenem balvanu

Bolder!

Izstopni žleb

Na vrhu

Tale prisrčna družinica je cel dan čez steno sprožala plazove kamenja