3-ka :)
Grego so ob gledanju vseh letošnjih razmer spet mal zasrbeli prsti. Misli in ideje so uhajale celo v primorske stene, ampak sva na koncu vseeno modro izbrala Trojko, glede na to da nisva prav ful uplezana
Do Trojke sva prisopihala po Teranovi, ki je res bolje narejena kot 14 dni nazaj. Hvala prijazni navezi, da naju je na startni črti spustila naprej. Po dobri uri sva ven in z velikimi cokli dostopava naprej do Trojke.
Izbereva vstop po Lastovki. Razmere so odlične, zato plezava nenavezana. Človek si reče, da bi v takih razmerah lahko plezal tut cel dan, ampak vsi vemo kako hitro začnejo peči noge, zato še kako prav pride kakšna snežna polica.
Kjer se Lastovka združi s Trojko se naveževa, ker sledi malo siten prehod čez skale po nepredelanem snegu. Par kletvic in sva čez
Razveževa se in nadaljujeva po rampi, ki počasi zgublja naklonino. Nekaj metrov pod vrhom naju pričaka še en skalni skok, ki mu primanjkuje snega, zato se kot odgovorna fotra za par metrov spet naveževa in čez nekaj minut zajahava oster greben Dolgega Hrbta. Pogledava na uro… 12.00? Kar ne moreva verjet, pa saj sva skos neki čvekala in počivala Nekaj let nazaj, ko smo bili v Trojki smo za prve tri cuge porabili več kot 4h in potem obračali, zdaj pa slabe 3h do vrha, kaj vse naredi dobra razmera!
Sestopila sva na Kokrsko sedlo in naprej do Suhadolnika, kjer sva imela drug avto, v katerem sta bila skrita dva "mrzla" mmmm… kako sta pasala

Fotra še nista rekla zadnje! Bravo!