ČAO - Zgrešena smer, najdena!

Gašper Ravnjak | 22.09.2019

Zgrešena smer, najdena!

Moja izpitna tura za naziv starejši pripravnik.
Sedaj po dobri večerji "nazdravim" s kozarcem rdečega vina in misli prelijem na papir.

Včeraj sva s Tanjo prišla domov v Lj., v večernih urah.
Da bi malo zaposlil svoje misli in čute, sem se zvečer dogovoril z Majo Grgič za jutri(danes), plezava v Velikem vrhu, opremljena smer v Zahodni steni.
Tako sva danes poskrbela, da so vetrovi odpihnili vse "sive lase" z moje glave in sončni žarki, ki so le zasijali čez dan, me obarvali
s "toplimi" barvami. To pa prav tako velja za moje "živčke" ki so morali včeraj kar tesno sodelovati z mano.

Uglavnem vrnimo se na začetek.
Tanja mi v četrtek sporoči, da bova plezala Zgrešeno smer v Planjavi.
Gre za neopremljeno 350 metrsko popotovanje čez steno.

Seveda se kot vedno, po njenem obvestilu/izbani turi, takoj začnem pripravljati nanjo.
Ker sem to sezono dobro uplezan, sem seveda oceno IV-V vzel za zmerno in se s kakšnimi plezalnimi/telesnimi pripravami nisem ukvarjal.
Fokusiram se na skice in vse dodatne informacije, ki sem jih uspel dobiti od navez, ki so smer v preteklih letih preplezale in to objavile.
V petek se pogovoriva še o podrobnostih sestopa (možnih je več varjant), Tanja predlaga planjavske zelenice, kar se izkaže za odlično.
Sporočim ovirne časovnice, katere sva nekatere vseeno presegla. Ampak smer je po mojem mnenju resna in hitenja v njej si res nebi privoščil.

*čez planjavske zelenice gre za eleganten prehod, ki te če prehode poznaš precej hitro priprelje pod steno na pot ki vodi iz Srebrnega sedla mimo tolmunov v Jermanco.
S skupnimi močmi sva se zelo hitro orientirala in našla pravo pot.

Jutro!
Zjutraj je moj nahrbtnik pripravljen že od prejšnega večera. Še pozajtrkujem in že tečem na postajo, kjer me čaka prvi vlak iz Borovnice.
Malo pred 6 sem pri Tanji, ki me razvaja s kavo in meni priljubljenim maslom (namesto sladkorja seveda!)
Malo še poklepetava in šibneva v Kamniško Bistrico.
Tam naju skoraj že spodi mimoidoči nestrpni pohodnik, ki pravi da ni več prostora, naj "rikvercava" kljub svarilom najdeva primerno mesto.

Smer!
Predhodniki nakažejo na dostop navzgor pri prvih skobah in jeklenici, na poti skozi Repov kot.
Nad to varjanto nisva bila navdušena in bi se morala navezati, če le nebi imel v navezi tako dobre mentorice v vlogi tečajnice, ki je zadevo zmogla odplezati ob meni brez varovanja.
Tako sva do smeri pristopila z desne steni. (sumim da obstaja kakšen bolj eleganten prehod bolj levo)
Prvi raztežaj lep "lahek" kompakten, potegnem še čez previsek, prečko in naredim sidrišče. Prečka je kljub oceni resna, saj ne moraš zgrabiti, kar se ti poželi.
Nadaljevanje pa iz raztežaja v raztežaj "presenečenja". Praktično vsak raztežaj je imel kakšno delikatno mesto.
Mirni živci, izkušnje in postopno obremenjevanje kamnine pridejo še kako prav.
Najlepši raztežaj mi je bil kamin iz katerga iztopiš po desnih platah.
Da bi naredil vtis nad "tečajnico", sem se v kaminu obrnil okrog in sva se nekaj časa gledala iz oči v oči.

Nasmejal me je opis Jakoba S. iz lanskega leta, ko sem že malo pogledoval v zadnjih raztežajih ali sva še v pravi smeri, mi Tanja sporoči/prebere njegov opis: "napolitankast cug"
Še ekrat se glasno zasmejim, vem da plezava še vedno prav... kaj ko je treba splezati čez ta "cug" in rahel previsek (buhtelj).
Zberem se in odplezam, saj vem, da se res kvalitetnega varovanja tukaj ne bo dalo namestiti.

Ko sva bila na vrhu zelo vesela popotovanja, se pa to še ni končalo. Treba je bilo še priti čez rušnate zapore.

Sestop, kot sem že napisal, sva odlično odkrila in tako hitro izgubljala višino, ko naju zajame tema ravno pri avtomobilu.

Res neprecenljiva izkušnja, ki mi je dala zelo veliko.
Lep dan v naših stenah.
Vsa pohvala Tanji za izbrano smer, preplezano smer, ter vse pohvala in nasvete, ki mi jih je med in po turi predala. Hvala