Stüdlgrat greben in me
Redko se zgodi, da se ti poklopi vse naenkrat –vreme, vikend, razmere in družba – Tokrat se je.
Predhodno smo pridobile par napotkov o »aktualnih« razmerah od Katarine (AO Kranj), ostale neznanke so se reševale sproti
Če smo se še na parkirnem mestu spraševale, če res nujno rabimo turno opremo/krplje za dostop do zimske koče Stüdlhütte, so nam 4 lokalci, ki so se ravno vrnili, zatrjevali, da brez ne bo šlo (precej so nas zavedli). Z oprtano prekomerno kramo smo jo mahnile po kopnem do Locknerhutte in vmes še malce tipale po razmerah. Večinoma so naveze jamrale o hudem vetru in sitnem »mrtvem« ledu na Stüdlgrat grebenu, pa da rabimo dobre dereze (WTF?), potem pa ravno v pravem času srečamo Jerana in družbo, ki zagotovi, da so razmere perfektne, da smo precej pojačale tempo do koče. Vmes nas je lokalni ata pobaral kam hitimo ter kje imamo gorskega vodnika. Ob našem odgovoru mu je skorajda snelo klobuk in kar bale smo se, da bo preventivno poklical gorsko reševalno Ko smo prihitele do koče, nas je tam že čakala gneča. Zimsko hiško so popolnoma okupirali Poljaki, vsi ostali »nepoljaki« pa smo si začeli pripravljati klopi za spanje na prostem. Kaj hitro smo ugotovile, da bo to boljša alternativa, kot pa drenjanje v smrdljivi, usrani in hrupni baraki, smo pa porabile precejšnjo mero diplomatskih sposobnosti in mirnih živcev, da se nismo zapletle v kakšen mednarodni incident – zaradi neobzirnosti veseljakov je tako ena morala paziti našo kramo in klopce, druga pisker z vodo, tretja pa je medtem lahko začudeno opazovala kaki »seljaki« se spravljajo v hribe. Noč je bila dolga kljub zgodnjemu vstajanju, saj so tisti notri uspešno galamili čez celo noč. Pol ure pred našo budilko je bilo že tako neznosno, da smo se kar dvignile, pojedle zajtrk – en piškot in namišljeno kavo (Metka zdaj ne gre nikamor več brez jetboila) in nekaj čez četrto smo jo mahnile proti grebenu. Poljsko navezo, ki je štartala iz koče ob polnoči, smo ujele ravno na Fruhstuck placu, do kjer se nismo varovale. Malo nam je ubilo samozavest dejstvo, da smo komajda ujele zahtevano časovnico (2h 50 min) – ne vem pa po kateri časovnici so plezali Poljaki. Njihov stil plezanja na enem štriku - 4 osebki na štajerca - je bil seveda skrajno zamuden in po parih raztežajih so se nam umaknili (hmm, prva prijazna gesta). Po tem smo samo še šibale in presenečeno prišle na vrh ob pol enajstih. Če bi to vedela že prej, bi si vseeno vzela nekaj časa za fotosešn med plezarijo, saj je bilo vreme fantastično, razgledi pa nepozabni. Medtem, ko smo na vrhu pojedle edini sendvič, odmerjen za tisti dan, smo z začudenjem opazovale kolono na malem Kleku, ki se je premikala po polžje, oziroma se sploh ni
Vseeno smo se postavile v kolono za spust, vmes videle mojstra, ki je desetkrat neuspešno naredil polbiča, nato pa ugotovil, da mora itak najprej pobrat odvečen štrik. Sumim na prodoren Metkin pogled
, saj se je naenkrat gruča 10+ počasnel složno strinjala, da jo naj kar mahnemo mimo njih. Mimo vseh štrikov in vzdihov »prvostopnikov« smo jo hitro pičile do ledenika, nato pa po Alpiročniku z ledeniško navezo do naše koče. Vmes sem Mojco vseeno ustavila, da K*# pa njena dosledna pravila, ampak jaz moram odložit par kosov oblačil, ali pa bom doživela toplotni udar. Po dobri uri hoje sem celo začela malce razumeti Silva Kara, ki se ni želel vezati v ledeniško navezo, ker sem že prav po »idrijsko« bentila nad štrikom, ki je bil vedno pod mojimi nogami. Kljub vsemu smo prikrevsale do piva ob pol treh, z nasmehi do ušes, žulji na nogah, mokrimi štumfi in opečenimi frisi… 
Super je bilo!
Lahkih nog naokrog
Nad kočo Lucknerhutte pa na smučke
Krplje sem hitro snela in na kopnem grebenu opazovala sotrpinki
Srečno pot nam je zaželel svizec
Mojcka se veseli spanja na prostem
Pa še bojni posvet kam na WC
Slika je nastala ponesreči, ampak delim naš razgled z vami
pred sončnim vzhodom
Dan se dela
Razgledi pa waaaw
Greben Glocknerwand je bil tudi oblegan
začetek poplezavanja
Lepooo
Mravljice na normalki
naš greben pa vse bolj izpostavljen
Veni
Vidi
Vici
Gužva!
Mojci postaja dolgčas
Metka pa potrpežljivo opazuje dogajanje
Se nam že smeji
Folk pa v opoldanski plundri še vedno rine gor
Mojčka zadovoljna
Še ena skupna
pa še dolg spust po ledeniku
Metka se pripravlja na skok
Punci sta odsmučali v dolino
od mene pa se je še poslovil svizec
Bravo punce, super prispevek
pa visoke standarde za fotko meseca ste postavle
Bravo! Galamo/gužvo hitro pozabiš, ostanejo pa ti izjemno lepi trenutki/spomini
Zelo lepe slike in doživeto besedilo
Strinjam se z Majo, fotka meseca vam pomojem kar pripada
Običajno gredo tri bejbe v Palmanovo, ne pa na Veliki Klek. Pri alpinistkah je to očitno drugače
Čestitke
Primoz, kaj je to z'ena fora, punca gre lahko v soboto v steno, v nedeljo pa na shoping, sori. Sicer samo za pol ure, ampak ok
. Punce smo vseeno se vedno punce . 
Hehe, sej shoping smo opravile tik pred startom
Mojca je rabila nahrbtnik, jaz čelko, Metka pa čepico
BRAVO, ČAO ALPINISTKE!
Bom kar ponovila za ostalimi..res luškan prispevek in krasne fotke.