Jasmina Zajc, 10.06.2019

Stüdlgrat greben in me

Redko se zgodi, da se ti poklopi vse naenkrat –vreme, vikend, razmere in družba – Tokrat se je.
Predhodno smo pridobile par napotkov o »aktualnih« razmerah od Katarine (AO Kranj), ostale neznanke so se reševale sprotiSmeško Če smo se še na parkirnem mestu spraševale, če res nujno rabimo turno opremo/krplje za dostop do zimske koče Stüdlhütte, so nam 4 lokalci, ki so se ravno vrnili, zatrjevali, da brez ne bo šlo (precej so nas zavedli). Z oprtano prekomerno kramo smo jo mahnile po kopnem do Locknerhutte in vmes še malce tipale po razmerah. Večinoma so naveze jamrale o hudem vetru in sitnem »mrtvem« ledu na Stüdlgrat grebenu, pa da rabimo dobre dereze (WTF?), potem pa ravno v pravem času srečamo Jerana in družbo, ki zagotovi, da so razmere perfektne, da smo precej pojačale tempo do koče. Vmes nas je lokalni ata pobaral kam hitimo ter kje imamo gorskega vodnika. Ob našem odgovoru mu je skorajda snelo klobuk in kar bale smo se, da bo preventivno poklical gorsko reševalnoSmeško Ko smo prihitele do koče, nas je tam že čakala gneča. Zimsko hiško so popolnoma okupirali Poljaki, vsi ostali »nepoljaki« pa smo si začeli pripravljati klopi za spanje na prostem. Kaj hitro smo ugotovile, da bo to boljša alternativa, kot pa drenjanje v smrdljivi, usrani in hrupni baraki, smo pa porabile precejšnjo mero diplomatskih sposobnosti in mirnih živcev, da se nismo zapletle v kakšen mednarodni incident – zaradi neobzirnosti veseljakov je tako ena morala paziti našo kramo in klopce, druga pisker z vodo, tretja pa je medtem lahko začudeno opazovala kaki »seljaki« se spravljajo v hribe. Noč je bila dolga kljub zgodnjemu vstajanju, saj so tisti notri uspešno galamili čez celo noč. Pol ure pred našo budilko je bilo že tako neznosno, da smo se kar dvignile, pojedle zajtrk – en piškot in namišljeno kavo (Metka zdaj ne gre nikamor več brez jetboila) in nekaj čez četrto smo jo mahnile proti grebenu. Poljsko navezo, ki je štartala iz koče ob polnoči, smo ujele ravno na Fruhstuck placu, do kjer se nismo varovale. Malo nam je ubilo samozavest dejstvo, da smo komajda ujele zahtevano časovnico (2h 50 min) – ne vem pa po kateri časovnici so plezali Poljaki. Njihov stil plezanja na enem štriku - 4 osebki na štajerca - je bil seveda skrajno zamuden in po parih raztežajih so se nam umaknili (hmm, prva prijazna gesta). Po tem smo samo še šibale in presenečeno prišle na vrh ob pol enajstih. Če bi to vedela že prej, bi si vseeno vzela nekaj časa za fotosešn med plezarijo, saj je bilo vreme fantastično, razgledi pa nepozabni. Medtem, ko smo na vrhu pojedle edini sendvič, odmerjen za tisti dan, smo z začudenjem opazovale kolono na malem Kleku, ki se je premikala po polžje, oziroma se sploh niPresenečen Vseeno smo se postavile v kolono za spust, vmes videle mojstra, ki je desetkrat neuspešno naredil polbiča, nato pa ugotovil, da mora itak najprej pobrat odvečen štrik. Sumim na prodoren Metkin pogledMežik, saj se je naenkrat gruča 10+ počasnel složno strinjala, da jo naj kar mahnemo mimo njih. Mimo vseh štrikov in vzdihov »prvostopnikov« smo jo hitro pičile do ledenika, nato pa po Alpiročniku z ledeniško navezo do naše koče. Vmes sem Mojco vseeno ustavila, da K*# pa njena dosledna pravila, ampak jaz moram odložit par kosov oblačil, ali pa bom doživela toplotni udar. Po dobri uri hoje sem celo začela malce razumeti Silva Kara, ki se ni želel vezati v ledeniško navezo, ker sem že prav po »idrijsko« bentila nad štrikom, ki je bil vedno pod mojimi nogami. Kljub vsemu smo prikrevsale do piva ob pol treh, z nasmehi do ušes, žulji na nogah, mokrimi štumfi in opečenimi frisi… Džek
Super je bilo!

Klik za večjo sliko

Lahkih nog naokrog

Klik za večjo sliko

Nad kočo Lucknerhutte pa na smučke

Klik za večjo sliko

Krplje sem hitro snela in na kopnem grebenu opazovala sotrpinki

Klik za večjo sliko

Srečno pot nam je zaželel svizec

Klik za večjo sliko

Mojcka se veseli spanja na prostem

Klik za večjo sliko

Pa še bojni posvet kam na WC

Klik za večjo sliko

Slika je nastala ponesreči, ampak delim naš razgled z vami

Klik za večjo sliko

pred sončnim vzhodom

Klik za večjo sliko

Dan se dela

Klik za večjo sliko

Razgledi pa waaaw

Klik za večjo sliko

Greben Glocknerwand je bil tudi oblegan

Klik za večjo sliko

začetek poplezavanja

Klik za večjo sliko

Lepooo

Klik za večjo sliko

Mravljice na normalki

Klik za večjo sliko

naš greben pa vse bolj izpostavljen

Klik za večjo sliko

Veni

Klik za večjo sliko

Vidi

Klik za večjo sliko

Vici

Klik za večjo sliko

Gužva!

Klik za večjo sliko

Mojci postaja dolgčas

Klik za večjo sliko

Metka pa potrpežljivo opazuje dogajanje

Klik za večjo sliko

Se nam že smeji

Klik za večjo sliko

Folk pa v opoldanski plundri še vedno rine gor

Klik za večjo sliko

Mojčka zadovoljna

Klik za večjo sliko

Še ena skupna

Klik za večjo sliko

pa še dolg spust po ledeniku

Klik za večjo sliko

Metka se pripravlja na skok

Klik za večjo sliko

Punci sta odsmučali v dolino

Klik za večjo sliko

od mene pa se je še poslovil svizec

Matjaž
Matjaž Tavčar, 11.06.2019, 08:45
Bravo punce, super prispevek Smeško
Maja
Maja Meško, 11.06.2019, 08:56
Močn Močn Močn pa visoke standarde za fotko meseca ste postavle Mežik
Gašper
Gašper Ravnjak, 11.06.2019, 09:08
Bravo! Galamo/gužvo hitro pozabiš, ostanejo pa ti izjemno lepi trenutki/spomini Smehljaj
Zelo lepe slike in doživeto besedilo Kepca
Strinjam se z Majo, fotka meseca vam pomojem kar pripada Mežik
Primož
Primož Sedej, 11.06.2019, 21:50
Običajno gredo tri bejbe v Palmanovo, ne pa na Veliki Klek. Pri alpinistkah je to očitno drugače Mežik
Čestitke Kepca
Tanja
Tanja Metličar, 12.06.2019, 10:00
Primoz, kaj je to z'ena fora, punca gre lahko v soboto v steno, v nedeljo pa na shoping, sori. Sicer samo za pol ure, ampak ok Smehljaj. Punce smo vseeno se vedno punce Mežik.
Srčka
Jasmina
Jasmina Zajc, 12.06.2019, 21:57
Hehe, sej shoping smo opravile tik pred startomSmeško Mojca je rabila nahrbtnik, jaz čelko, Metka pa čepicoSmeško
Sabina
Sabina Novakovič, 19.06.2019, 15:18
BRAVO, ČAO ALPINISTKE!
Bom kar ponovila za ostalimi..res luškan prispevek in krasne fotke.