Nova "avanturistična" izkušnja.
Nedelja 9.12.
Ura 6:15, ko čakam na parkirišču v Šmartnem in hitro ugotovim, da prvotni plan ne bo izveden. Sledi hitra prilagoditev.
Sam se odpravim proti Karavankam, se v Tržiču parkiram in izbiram med Zelenico ali Kofcami.
Odločim se za Kofce. Na koči sem okoli 8:30. Zelo hitro me pogreje misel na celoten greben Košute.
Greben sem mislil prvič prečiti naslednje leto v kopni sezoni.
Želja in radovednost sti hitro prevladali in me vodili od doma na Kofcah na Kofce goro (Mali turn).
Na vrhu me shladi hladen, močan veter.
Nadaljujem na Malo Kladivo, (Veliko) Kladivo, čez Škrbino, Pungrat, mimo Cjajnika na Košutnikov turn.
Na vrhu Košutnikovaga turna sem okoli 16ure.

Razmere/stanje
Od obleganega Velikega vrha na zahodu, do samote na vzhodu po grebenski poti do Košutnikovega turna.
Od pobeljenih vrhov, do nekaj kopnih predelov.
Vreme spremenljivo, od močnega vetra, pa tja do brezvetrja, čiste gorske tišine.
Od oblačnega vremena in prijetnega sneženja, da se počutiš, kot da je pravi božič že tu.
Pa vse do popoldanske jasnine, sonca, razgledov na vse strani.
Ko še zahajajoče sonce prinese te čarobne barve, je vse tako popolno. Čarobno.

Sledi najboljši del, lekcija, kako pomembna je priprava na turo.

Sprejeta je odločitev, da ne nadaljujem na Tolsto košuto zaradi dolžine dneva in morebitne odpovedi čelne svetilke.
Sestopil sem dovolj hitro še v soju zadnjih sončnih žarkov.
Vedel sem, da me bo v dolini ujela tema in da se bom po temi vrača proti Kofcam, a podcenjeval sem markirano pot pod vrhovi.
Od pod stene Košutnikovega turna do doma na Kofcah sem potreboval 5ur, na domu sem bil ob 22uri.

Težava št.1 Na polovici prečenja mi telefon takoj, ko vklopim nazaj podatke preskoči iz 42% na 4%.
Mogoče ga je zdelal mraz, kajti na koncu ture sem ugotovil, da sem imel nekaj več baterije, in da je bila to neka sistemska napaka, očitno.
Ni prijeten občutek, ko veš, da si sam, na kraju katerega še ne poznaš dovolj dobro. Zavedaš pa se, da te v resnih težavah lahko reši le klic v sili, a te možnosti pri prazni napravi nimaš.

Težava št.2 Sestop. Ker ture na poznam, se orientiram na pamet in s pomočjo zemljevida.
Izberem pot, direkten sestop v dolino iz Košutnikovega turna. Ker je posneženo markacij ni.
Izberem lepo vidno linijo, v grapo, ki se je na žalost končala s strmim skalnim skokom.
Zemljevid mi je pomagal dovolj, da sem se približno lociral in s pomočjo gamsjih stopinj našel manj strm prehod skozi gozd.
Za sestop porabim dobre pol ure in prispem na markirano pot.

Težava št.3 Rezervne baterije čelne svetilke sem pustil doma v drugem nahrbtniku, ki ga tudi imam za v hribe.
Ker sem na zadnji turi dosti uporabljal svetilko, me zdaj stalno skrbi, da se baterije lahko izpraznijo.
Svetim na prvi stopnji, občasno jo ugašam.

Težava št.4 Markacij je kar nekaj, ko me zmede puščica in markacija usmerjena navzgor, shojeno pa je navzdol.
Odločim se, da sledim poti navzdol in ta je bila napačna. Vrnem se po isti poti in nadaljujem po zgornji.
Tu izgubim vsaj 30min.

Težava št.5 Ko zmanjka markacij nadaljujem na pamet, pridem na široko pot in mislim da je prava.
Prava, že prava, samo ne tista, po kateri bi želel nadaljevati. Po markirani poti.
Na koncu sem naletel na turno kolesarsko pot, ki poteka nižje od markirane.

Skratka tavam, ravnam se po intuiciji in sreči.
Pojem si edini refren pesemi, ki mi pad na misel. Od Siddharte.
Dolga pot domov, hladi me ni več smeha, ne znam naprej...
Dolga pot domov, ne vem kje vodi prava, morda nekje se bova spet poznala.

Zapomnil si bom občutke, ko tri ure pešačiš po gozdu, ki ga ne poznaš. Po temi, brez markacij, oznak in tabel. Po poti, na kateri edine sledi so tvoje.
Čelka, ki ne veš koliko časa bo še svetila. Upaš da ne ugasne.
Hrano šparaš, ker je imaš zelo malo.
Voda je iz potoka, hladna, jo greješ ob telesu pod flisom.
Loteva se te izčrpanost.

Težava št.6 Ker je bila odločitev za hribe hitra in ker je bila prvotno načrtovana druga tura in v družbi, sem s seboj vzel zelo malo hrane.
Nisem imel zlate rezerve, zjutraj in to v nedeljo je bilo še prezgodaj za kako trgovino.
Imel sem tri mandarine, dve cimetovi palčki in za pest datljev, katerega del sem odstopil še kavkam, ker so se mi zasmilile.

Z vodo sem imel srečo, se je dalo dotočiti med potjo.

Lekcije s ture.
Kako pomembna je priprav na turo, poznavanje gorstev, sploh gozdne poti (v mojem primeru)
Kako pomembne so rezervne baterije.
Kako pomembna je "zlata rezerva" (hrana)

Prečenje je pa zelo lepo. Zelo priporočam!

Danilo Patarčič, 11.12.2018, 21:06
Gašper tvoje ture so vedno boljše in kdor pozna ta dolg greben Košute v zimskem snegu ve , da je to zelo lep plezalni in kondicijski dosežek.