Gašper Ravnjak | 11.10.2018

Prečenje SZ grebena Kokrske Kočne

Že skoraj eno leto nisem napisal prispevka, ga pišem zdaj.

10.10.2018:
Ker mi je ostalo še veliko dopusta, in me "malce ženejo" naj to zalogo že pokoristim, sem se odločil, da ga vzamem še ta mesec. Za te tople, lepe oktobrske dni. Ker so mi gore vedno nekje v mislih, naštudiram in izberem turo. Ne prelahko ne pretežko. Zadnje čase sem v dobri kondiciji, in ker mi hribi niso tuji, se odločim za prečenje SZ grebena Kokrske Kočne. Pregledam vsebino, katero se da dobiti na spletu in se odločim, da star realiziram.

11.10.2018:
Vstanem nekako po planu 4.10, pojem malce netradicionalni zajtrk. (pol jabolka, avokado, banana in dva kosa orehove potice z brusnicami).
Dobra izbira, kajti na celotni turi nisem potreboval prigrizkov in s turo opravil brez kakršne koli potrebe po hrani Močn (je pa res da sem pridobil nekaj "nepotrebnih" zalog okoli pasu že dneve prej, med tednom Angelček)

Nazaj na turo! Ker sem vzoren mladenič, ob 6uri pustim avto v dolini, na Jezerskem. Pešačim proti Makekovi Kočni. Itak falim najkrajšo pot in si podaljšam dostop. Ker je še tema, mi še preden izvlečem naglavno svetilko ukrade pozornost črn obris (pred mano se znajde konj). Lepotec me z nežnim zvokom pozdravi in podrgne zobe ob moje dlani. Čeprav se zbližava, kmalu nadaljujeva vsak s svojo zamislijo. Hodim naprej. Naletim na tablo za Veliki vrh in ji sledim. Ob sedmi uri in trideset, sem na njem.
Naprej z Velikega vrha me čaka božanje macesnov in to kar uro in pol. Kmalu se navadim in začnem prav uživati.
Tega je potem konec, sledi plezanje. Približno že vem kaj me čaka, ne vem pa tega, da je kakovost skale od zelo!slabe, do dobre. Ugotovim, da je stvar osebne narave/izbire. Ali primeš oprimek, ki se ti odtrga in še drobi v roki, ali pa iščeš in najdeš res lepe kose skale, ki ti omogočijo potovanje naprej. Lepo napredujem, Oltarji so super. Pred njimi je nabit/pripravljen en klin+prusik. A železarne žal nimam sabo, prav tako ne vrvi. Ker sem light in dobro razpoložen, se stvari lotim. Počasi in z občutkom. Skala je tu kompaktna. Izpostavljenost je kar lepa, greben ozek.
Na vrhu Kokrske Kočne sem stal ob enajsti uri.
Sestopil sem mimo Jezerske Kočne in Češke koče. Okoli druge pri avtu in na brzino v Lj., na tržnico, kjer sem ob treh zmenjen za prevzem, bil sem začuda dokaj točen.
Razen pri sestopu nisem pretirano hitel, pa tudi tu nisem preveč, ker sem skoraj pozabil zakaj se mi mudi in že usmerjal poglede proti kakšni poznani gobi, bile bi lahko odličen zajtrk.
Super dan Angelček

Klik za večjo sliko

Greben.

Klik za večjo sliko

Storžič.

Klik za večjo sliko

Greben.

Klik za večjo sliko

Pogled na greben z Velikega vrha

Klik za večjo sliko

Barve so že prave, lepe jesenske.

Klik za večjo sliko

Neznana lepotica, Jurij botanik, pomoč prosim!

Klik za večjo sliko

Začeten del Oltarjev, izpostavljeno.

Klik za večjo sliko

Še eden, malo bolj pokončen del.

Klik za večjo sliko

Jezerska Kočna, zanimiva plata.