Hudičev steber
Dolgoletna želja se je uresničila potem, ko sem nič hudega sluteči Tanji in Juriju dosledno najedal, da dej kaj če bi mi šli v Hudičev steber.
Na koncu sta oba klecnila, in smo šli kar vsi trije. Gdč. alpinistki prepustila najlepše raztežaje, tako da je dobila prvih 5. cugov, vključno za V- zajedo, ki je res najlepši del smeri. Ostali dve tretjini sem napeljal jaz, razen izstopni preduh, kjer je urgiral Jurij, ker sem že v totalnem deliriju hotel plezati kar v strop - pač je bil tam klin 
Sama smer je pa lepa, konstantna, naporna in izpostavljena, lahkih raztežajev praktično ni. Po izpostavljenosti izstopajo prečke v obrnjenem V, kjer je tudi najbolj nevaren del - prestop v zgornjo gredino, kjer se stopi kar drobijo pod nogami. Srednji del je tudi kar svinjsko podrt, vendar ni spet tako hudo (tukaj se moram zahvaliti Tončku iz Vertikale, da sva uspela plezati v največjih podrtijah, kar jih premorejo slovenske gore). Z orientacijo nismo imeli težav, ker smo smer tako naštudirali, da smo imeli na koncu že nočne more zaradi nje.
Plezali smo pa cel dan ja. Zdaj razumemo zakaj so slike iz vrha smeri vedno v takih lepih oranžnih barvah
Tanja študira gibe
Zajeda V-
V desno usmerjen kamin
Na koncu drobljivega žleba
Prečka na koncu žleba
Zajdea pod kamini, tukej smo se malo sprpili
Plate pod kamini
Izstop iz kaminov
Od hudiča ste
