Z Andražem sva se tokrat odpravila pod Prisojnik.

Ker naju je malo skrbela Planica Kraljica, sva se zmenila bolj zgodaj in ni bilo nobenih prometnih težav. Ravno omenjeni dogodek (in ogromen plaz 2 dni nazaj) je najverjetneje botroval temu, da sva bila pod Prisojnikom edina. Zgazila sva novo pot do slapu, in sicer po desni strani, da sva se izognila plazovini izpred nekaj dni in si omogočila (bolj) varen dostop.
Led je bil v prvem raztežaju dober, čisto druga pesem kot v Centralnem slapu v Tamarju. Žal slapu nisva zlezla do konca, saj je "slapič" v drugem raztežaju slabo narejen. To je tudi namen tega prispevka, saj želiva morebitne interesente opozoriti, da, preden se podate vanj, poglejte ZA zaledenel slap. Tam je namreč ogromna luknja - led tako z zunanje strani izgleda trden in debel, v resnici pa je izjemno tanek. Ker nisva bila prepričana o trdnosti, sva se odločila, da ga ne lezeva. Abalakov je v celotnem slapu kar nekaj, kar tudi priča o obračanju navez. Po premisleku sva se vseeno odločila, da na tem mestu obrneva tudi midva (in ne narediva obvoza v levo do zadnjega dela slapu), kar se je izkazalo za pametno potezo. Ko sva po spustu pospravila opremo in se pripravljala na sestop do avta, se je namreč izza oblakov pokazalo močno sonce in samo vprašanje časa bi bilo, kdaj bi se, v času najinega plezanja, sprožil nov plaz.

Gaz je pred plazom potekala po levi strani doline mimo grape. Midva sva jo iz varnostnih razlogov mahnila bolj desno.

Kritičen del v 2. raztežaju. Pogled od spredaj....

..in pogled od zadaj.

Sva se odločila kar obrniti.