Jurij, Darja in jaz smo se odločili, da bomo kulturni dan preživeli bolj vertikalno, zato smo se odpravili v toplo in nekoliko vetrovno Vipavo plezat. Odločili smo se za večraztežajno smer v Stebru. Jurij je plezal naprej, jaz za njim, Darja pa je za nama pobirala železnino. Smer smo preplezali v štirih krajših raztežajih. Skala je tu fantastična in težavnost tudi za tečajnike ni prehuda, zato večjih problemov ni bilo, le z manjšim previsom oz. strehco sva se z Darjo ukvarjala nekoliko več časa in s kar precej truda, kar je bilo Juriju še posebej zabavno. Jaz sem se v nekaj poskusih nekako privlekel čez, Darja pa je po nekaj neuspelih manevrih od Jurija zvedela kaj je to prusikarjenje, 50m nad tlemi prvič slišala kako se to izvede in minuto za tem pridobljeno znanje še demonstrirala v praksi ter prišla čez previs. To, da se je Jurijev smeh slišal po celi Vipavski dolini najbrž ni treba posebej poudarjati.
Ko smo priplezali na vrh smeri, smo se preobuli v nekaj bolj udobnega in izkoristili še preostanek prelepega dneva z vzponom na vrh Gradiške Ture. Sestopili smo ob sončnem zahodu po ferati.

Plezali: Jurij, Darja, Mirko
Foto: Darja & Mirko

Mirko

Jurij je začel elegantno

... zasledovalci nekoliko manj elegantno a nič manj zagnano

Uf! A je tisto tam gor previsno? Mislim, da bom kmalu izvedel.

Kaj mečkaš tam spodaj?

Nič, nič. Samo malo se razgledujem.

Ma je strmo... Glej, glej! V sosednji steni majo pa kr zajle pa kline. Mislim, da bomo dol šli rajši tam.

ho...

...ruk

varujem

Darja pridno pobira komplete.

Še nekaj korakov do vrha.

A tu sta? Umakni nogo.

Halo lubica, mi smo že navrh. Ja, ja zdej gremo takoj dol.

Res, res.

Al pa ne. Malo se bomo pa ja še posončli ...

... pa poplezali ...

... pa kazali podplate ...

... in jahali dinozavre ...

... pa kamele

U kako je luštno.

Pogled iz ferate v \'našo\' steno.
Tisti previsek je prej bil zihr večji.