V sredo zvečer, 31.8. sva se z Jurijem odpravila proti Bivaku Pod srcem, kjer sva prespala. Naslednji dan sva zato imela kratek dostop do stene Rušice. V steno sva vstopila okoli sedme ure zjutraj. Prvi raztežaj sem plezal kot prvi, ostalo je kot prvi plezal Jurij. Že po prvem raztežaju sva naletela na neugodno zajedo po sredini katere teče široka poč in katera se kasneje nadaljuje čez polovico smeri. Zajeda v naslednjih raztežajih postaja vedno težja. Po zajedi sva zavila v desno varianto - kombinacija smeri Age s prijatelji (VI+), ki poteka po izpostavljenih, strmih žlamborjih in plati ter se na vrhu zaključi s težkim detajlom, ki je za moje pojme težji od VI+. V detajlu sva dala vse od sebe in ga oba splezala prosto tako, da nama za vrh smeri ni ostalo kaj dosti več moči, vendar je bila tokrat stena do naju prijazna in se naju je usmilila ter nama tako postregla še s tremi lepimi in dokaj lahkimi raztežaji (IV-V). Na vrh smeri (čisto do zadnjega sidrišča za spust) sva prišla nekoliko prej kot ob 14:00 in se nato v eni uri s spusti po vrvi že vrnila nazaj pod steno.

Ahac

Stena Rušice v jutranjem sončku

Frdamane police v jutranjem sončku

Markantna smer Aga je vidna že od daleč, saj teče po izraziti zajedi, ki v zgornjem delu preči proti desni.

Prvi raztežaj (IV+) za ogrevanje

Potem pa se prične...

Plezanje je ves čas zelo strmo in izpostavljeno ter lepo, pa tudi zahtevno.

To pa je že zadnji raztežaj Smeri za prijatelje, ki je urejen s svedrovci (v alpskem stilu) in klini. Celotna Smer za prijatelje je sicer ocenjena z VIII/VII.

Zajeban detajl smeri - nobenega pametnega grifa.

Dokaz, da je bilo res težko

Nadaljevanje je bilo precej simpl (IV-V) v primerjavi s predhodnimi raztežaji.

Ampak tudi lepo.

Med vračanjem nazaj pod steno.

Lepo vidna zajeda po kateri teče Aga.

Ambient pa kot vedno zelo lep.

Jurij & Ahac

Bi prej prišla domov, če ne bi bilo živali na cesti