Indijanka - Spominska smer Sabine Lamprecht
Za steno Razorjeve Šplevte oziroma Indijanca, kot so vrhu rekli zaposleni na Kriških podih, sem prvič slišal pred štirimi leti, ko je Kekec tam plezal z Romano Strmškom. Hotela sta prvenstveno a sta našla kline. Steno je tako hvalil, da sem jo naslednje leto izdatno poslikal in s Kekcem sva našla še eno lepo linijo, a prav tako s klini v najtežjem delu. Ko je Podgornik obdelal steno na Primorskih stenah sva ugotovila, da sva plezala Zverino. Spet sem začel ogledovati slike in iskati nove prehode. V oči mi je padel steber desno od Indijanca z odlično skalo.
V soboto sva ga šla pogledat. Zame je bila to prva plezarija v hribih po skoraj letu dni. Prvi pokončni razežaj je še približno šel a me je tudi v V+ pošteno navilo, ker sem res pretiraval z varovanjem. Najtežja raztežaja sem z veseljem prepustil Kekcu, ki je pokazal, da zna tudi frikat kadar se ne da za klin potegnit. Zadnjih 200m je skala ves čas vrhunska. Tehničarjenja je bilo pa le par metrov. Najtežji raztežaj je bil zame malo pretežek in ga tudi kot drugi nisem zmogel prosto, Kekec ga je pa tudi samo zato, ker ni bilo druge izbire. Zgovoren je tudi podatek, da je bilo pred tem v osrednjem delu Indijanca pet smeri. Njihovi avtorji pa so bili Šrauf, Knez in Karo.
Smer je skoraj v celoti prvenstvena, le za dober raztežaj se pokriva s Frančkovim "Ježkom".
Za oba je bila to najtežja do sedaj preplezana smer. Posvečena je pa spominu na Rašičanko Sabino, ki se je pred letom in pol ponesrečila pod Jerebico.
Indijanec naju nejeverno gleda.
A tle noter al kaj?!
Po 300m šodra prideva do stebra. Skala že na začetku potrdi pričakovanja.
Za vogalom pa naju pričaka navpična zajeda, ki je prva pritegnil moj pogled na ta del stene.
Kekec mi jo z veseljem prepusti. Po mojem mu je jasno, da se višje ne bom več grebel
Po belih ploščah
Še zadnji lažji raztežaj pred trenutkom resnice
Kekec najprej čez glatko plato, potem na tehniko v prečko, jaz pa varujem, zategujem in gledam dol kje bi se dalo lepo abzajlat.
Kako je tole plato zlezel še vedno ne vem. Po mojem mu v plezališču ne rata.
Ma absolutno čestitam! Drugače pa lepa
.
Bravo Indijanca!
Pa te naše fotre ornk trga, čestitke!