Bravo Crni za Spominsko! Tudi moje oko je opazilo smer, sicer sem opazil levo od nje še boljši sistem grapic, ampak je ostalo samo pri temu ...

Po sobotnem soliranju Teranove (še enkrat hvala Crni za infos - še kdaj!), smo v nedeljo odkorakali pod Rožičevo smer/ Begunjščica (Veliki vrh).

Če ne bi pred nami nekaj navez čistilcev plevela, beri: nepotrebno razbijanje ledu in čiščenju redkega snega preveč oplelo smer bi lahko rekel - fantastikus. Tako pa detalj ranga M5 ne uide (morda se bo smer spet naredila!?).
Da je bila tura vseeno resna tudi za sospremljevalca Mateja in Natašo je poskrbel orkanski veter, ki nas je na vrhu na grebenu dobesedno metal po tleh. Neverjetno, kaj vse se lahko zgodi v ´nedeljski družinski smeri´, a ne Matej ...?

Desno od Rožičeve čaka tudi lepa Zeleniška smer (2 skoka do IV+) in okoli Rožičeve kupček kaminčkov, grapic, ki se po 1 ali 2 ratežaja vse končajo na snežnih pobočjih in so odličen trening/ uvod v kaj bolj resnega, beri: kot pravi Crni, da ne bomo samo turisti ...

V spodnjem delu Begunjščice (Srednji vrh) pa še ni dovolj materiala.

Že zjutraj je na flanki pod centralcem vleklo kot za stavo. takrat še Jugo.

Fotka predhodnikov v prvem in edinem plezalno zanimivem skoku v smeri

Matej razkazuje svoje lepe cassin-ke

Plezanje je postalo precej zanimivo, ko se je naklonu pridružil še veter in nam pošiljal nenehne slapiče suhega snega. Ob vsakem plaziču je Matej izpuščal nekaj krikom podobnega. Menda se je bal, da pride za njim še kak večji brat

Posnežena Nataša na vrhu obeh skokov

V srednjem delu smeri. Tu je možno levo - težje ali ...

... desno, kar je lažje.

Pod grebenom so se zadeve spet zaostrile in popestrile s pomočjo vetra

Prekrasne stometrske zavese snega, nekje spodaj Nataša in Matej, ki greben objemata iz velike ljubezni do varne zemlje.

Na trenutke pa je nastopila tišina, takrat je človek lahko celo - hodil.

Vetrne tuljave na grebenu.