Sobotno turo bi lahko razdelil na 4. etape. Najprej sva z Jano do Češke koče pristopila po prvi slovenski ferati, katero so odprli ne dolgo nazaj. Ferata naju ni preveč navdušila. Pri vsem me je najbolj zmotila velika prisotnost vlažne zemlje, ki ti močno oteži napredovanje čez slabo razčlenjeno vertikalo. Ker se je zaradi tega potrebno močno vleči na roke, vsem svetujem uporabo ustreznih rokavic. Jana je na koncu pridelala žulj, jaz pa sem bil tudi že na dobri poti do žuljev, pa še zares plezati nisva začela. Ko sva jo preplezala sva bila že oba malo zdelana, pa tudi časa nama je vzela več kot pa klasičen dostop do Češke koče. Iz teh razlogov odsvetujem dostop po tej »poti«, sploh, če imate v planu kako resno plezarijo.

Poglavje zase je bil najin dostop do Gamsje smeri, vsej prej kot 45 min kot je zapisano v vodniku, pri čemer ne gre krivdo pripisati vodniku. Nad Čedco se še nikoli nisem potepal (tudi Jana ne), okolje tod je divje, samotno (kljub bližini Češke koče) in prvinsko, zato nisva uspela najti optimalne variante dostopa, sledil je 60 m vertikalni spust na meli nad Čedco. Nekaj več časa je zopet šlo vendar nisva bila preveč zaskrbljena glede na to, da si nisva izbrala preveč dolge in zahtevne smeri.

Končno je sledilo tisto pravo po kar sva prišla – plezanje izbrane smeri, t.i. tretja etapa tega dne. V vodniku piše, da smer poteka v steni z dobro skalo. V pretežni meri to dejstvo drži, vsekakor pa ne ves čas in na posameznih mestih terja zaradi krušljivosti veliko previdnosti. Smer je zanimiva tudi zato, ker linija smeri vodi skozi veliko okno oz. preduh, ki je viden že pod steno, ko si tam pa je okno še bolj veličastno. V sredini smeri pa naletiš tudi na 60 m raztežaj, ki poteka po zelo kompaktni plošči zaradi česar je plezanje navdušujoče lepo. V zgornjem delu te pričaka še lep alpinetum čez katerega plezaš nato pa stopiš na enega od zelo lepih vrhov v severnem grebenu (III/I, 400 m), ki vodi na Kočno. Na vrhu naju pričaka skromno, a lepo obeležje, hkrati pa mir in tišino prekine močan pok - veliki podor v Dolški škrbini. Na srečo ni bilo žrtev oz. poškodovanih.

Četrta etapa – sestop, zopet poglavje zase. V vodniku piše lahko po grebenu navzdol. Na začetku res ni bilo posebnosti, v nadaljevanju pa sva namesto prostega soliranja v krušljivih vertikalnih dvojkah uporabila tehniko spusta po vrvi in tako ravno pred nevihto prisopihala do Češke koče. Sledili so žganci, pivo, palačinke in prijetni klepet z udeleženci Koroške pleze, ki pa jih žal ni bilo veliko, skoraj še najbolj številčna zasedba je bila iz našega odseka. Iz Češke koče sva se z Jano odpravila pozno zvečer (ob 22.00 uri) in na parkirišču poklepetala še z prijaznimi Zagrebčani, ki so nama postregli z vodo in bučnim štrudlom. Upam, da jim je danes uspel vzpon po Novi centralni na Veliko Babo.

Gamsova smer je torej zopet (vprašanje kdaj nazadnje) dobila ponovitev. O smeri, razen v vodniku, ni zapisanega nič. Izkazalo se je, da je smer nepoznana tudi marsikateremu jezerskemu alpinistu. Morda pa bo sedaj ta smer dobila kak obisk več.

http://www.friko.si/index.php/alpinizem/2925-podor-nad-grintovevim-stebrom-v-s-steni-grintovca

Dostop

Nad Čedco

Prvi raztežaj

Proti oknu

Okno

Okno z druge perspektive

Metuljčki

Kompaktna plošča

Metuljček

Proti stolpu

Stolp

Alpinetum

Na severnem grebenu

Na vrhu

Obeležje

Podor

Podor