Želja je bila splezati kako grapo. Ali iti S steno? Južno? Mogoče zahodno steno? Julijske, Kamniške? To se je porajalo po moji glavi. Vzel sem vodniček Zimski vzponi in listal. Vtis name so naredile Kranjska in Centralna smer na Kalški greben. Vendar po prebiranju razmer sem idejo kmalu opustil, saj naj bi bile razmere za tulanje, kar se je na koncu izkazalo kot pravilna odločitev. Nič gremo pa mal raziskovat. Pokličem Jurifa in seveda je za.
Odrineva zgodaj, ob zori. Kmalu prideva nad oblačnostjo, ki pa je naju kmalu dohitela. Sposobnost orientiranja je bila tako znižana na 20m in tudi markacije sva v snegu zelo hitro izgubila. Zaradi česar sva se zelo hitro našla v ruševju in preplezala tudi manjši skok, katerega sva se ob sestopu čudila kera norca sva bla, da sva tam lezla. Končno priplezava in predvsem zmagava borbo nad ruševjem do markirane poti, ki vodi na Vrh Korena. Markirana pot je bila vse prej kot lahka saj je površino kamnine prekrival led in se je zaradi megle kar naprej nabiral. Zelo pazljivo sva se premikala, kajti na drugi strani je bil konkretni prepad. Končno prideva na Vrh Korena, se malo okrepčava in kreneva proti Kalškemu grebenu. Hvala GPS-u, ker je naju peljal po ''zarisani'' poti skozi ruševje. Kaj drugega ravno nisva imela, ker se v taki megli sploh nisva mogla drugače orientirati. Po kaki uri, dveh sploh ne vem več, se končno razkadi megla. Ugotoviva, kje sva ''sredi ruševja'' prava pot pa skozi ruševje:-(. Normalno ponekod se nama vdira do riti drugod pa ledeno. Ampak midva se ne dava razprostirajo se čudoviti pogledi, vidiva Glorijo, … Na koncu naju prehiti ura, nisva še na vrhu Kalškega grebena, vendar se odločiva, da obrneva. Spuščava se in občudujeva vso lepoto ob sončnem zahodu še luna nama sveti pot. Nadeva čelke in pičiva naprej, hitiva in končno po 10ih urah hoje z malo postanki vmes, vsa izmučena ugotoviva. ''Stari kje sme pelu.'' Supr je blo.

Začetno navdušenje

Dvigovanje megle.

Še nasmeh pred meglo.

Kočica.

V megli in ruševju.

Končno na poti priti Korenu.

Nikamor se ne vid.

Na Vrhu korena.

Končno se megla odmika.

In odpre pogled in izbolša orientacijo.

Zdaj vsaj veva kam it, okol.

Super pogledi na Brano, Planjavo, ...

Glorija:-)

Čudovito

:-)

Lej vijuge, Maži:-)

Mal poziranja na grebenu.

Ovekovečit je blo treba.

Jasne gore, midva bolj ne:-(

Čudovit pogled proti Triglavu.

Panorama

Sonce se je začelo ze pošteno spuščat.

Večerne barve.

Kičast.

Lunca.