Če bi komu razlagal, da sem danes prvič stal pod mogočno osapsko steno, mi verjetno ne bi verjel. Ampak tako pač je - nikoli ni prepozno. Krstni dotik stene na vstopu in prijazen pozdrav potepuškega psa, mi dajeta občutek, da je pred mano ponovno nekaj kar si bom vtisnil v spomin za čase, ko bom v kavbojskih letih.
Nikjer žive duše, je pa zaradi tega mogočna previsna stena v meni prebujala nemir, ki se je počasi razblinil v čisto uživanje zračnosti Stare smeri.
Polna vtisov in srečna, sva z Juretom ob zatonu dneva zakorakala proti vasi in verjetno ni naključje, da sva za vogalom pri cerkvi naletela prav na Silvota Karota.

Staro smer sta kot prva preplezala v 120 urah tržaška plezalca, Luciano Cergol in Roberto Giberna leta 1977, ko sem bil star točno tri leta, Jurček pa dve.

Pa smo spet bogatejši, v duši in znanju ...

Prsitop k težavam.

Jure v prvem tehničnem raztežaju.

Drugi tehnični raztežaj proti strehi.

Zračnosti ne manjka.

... in visimo - vse in vsi.

Pod osrednjo streho in "najboljšem" visečem štantu. Sej zaprheftat je dovolj - toliko, da di zmanjka robe.

Jure, dej pohit, me že bolijo jaj ...

V zadnjih metrih prečke pod strehami.

Smer se nadaljuje mimo treh zaporednih streh. V nadaljevanju še lepa zajeda, prečka v levo in ven - na pivo.

Danilo Patarčič, 23.11.2014, 16:52
Čestitam fanta, vidm da sta tehnično zlo napredvala in se podala v svet onkraj vertikale,, za ogrevanje predlagam naslednič gobo.

Jurij Rous, 24.11.2014, 06:02
Bravo, bravo Takole sva se midva s Senčarjem matrala 9.10.2011 . Drgač pa je tole šele uvod .

Jure Likar, 24.11.2014, 10:56
To oranžno je neuporabna prižema.