Dopust v Steni....zveni odlično! S polnega parkirišča v Vratih sva štartala okoli šestih in bližje kot sva bila steni, bolj mi je udrihalo srce. Šlo je zares. To ni 500, to je tisoč...dvakrat dlje, kar sem do sedaj plezala, in vedno sem na koncu crknila. V bistvu me je utrujala že sama misel na kilometer plezanja....

Do pravega vstopa v smer (nad Sodčki) z resnično majhnimi oprimki sva prišla z nekaj začetnega poplezavanja. Tik pred Skalaškim turncem, ko sem že mislila, da sva midva hitra, naju je prehitel soler, ki je smer prvič plezal, ter do naju rabil samo uro....hmmmm. Potem me je pa še zavedel v nek neopremljen kamin (če bi le pogledala skico...). Recimo da sem mu sledila zato, ker je vse ostale štirice splezal naprej Primož, da ne bi ostala brez vsaj ene . (nauk, nikoli ne poslušaj solerja, ko ti reče, da je lahko) Nato sva se razvezala in po prehodih, ponekod tudi izpostavljenih, dosegla Gorenjski turnc. Ob donenju padajočih skal na najini levi in spremljanja naveze treh plezalcev v Čopovem stebru sva zbasala sendviče in se podala v zajeban in špikast kamin, nato je sledilo nekaj mojega bluzenja in plezanja navzdol v bolj odprtem svetu, nato pa veličastna Ladja. Ki, ko si enkrat pod njo, kar nekako izgubi vso svojo veličino. Ostane le še stena za preplezat. Po 10,5 urah plezanja in treh urah napornega sestopanja čez Plemenice sva se v noči pod Steno brez besed strinjala, da si kljub pozni uri pivo pa le zasluživa .

Ko zagledaš to steno te kar malo zvije

prva V- je bla moja, veselje po preplezani pa veliko

nato gre naprej Primož in potegne kar dva raztežaja hkrati

po prečenju levo sledi lažje plezanje...

...kjer te prehiti soler in zavede v neopremljen kamin, hkrati pa te prosi še, da ga za dokaz slikaš

proti Gorenjskem turncu sledi lažji svet, a izpostavljenost ni zato nič manjša

tja gor....a vidiš ladjo?

ja, ma lej un tip je tut že gor :o

midva pa v špikast kamin, v katerem sem pustila blazinice in pol duše

mogoče je kak delček duše tudi Primož pustil, malo deluje utrujen :P...

...ampak ne preveč, saj kljub vstopnem vzdihljaju suvereno prepleza Ladjo

multitaskam - ob vsem doganjanju študiram zajeban vstop v raztežaj...ključen je bil en mini, od plezalk malo potemnjen stop

še malo poplezavanja in sva gor...

...ful vesela, seveda

nato pa sestop v megli...

...parkrat sva izgubila markacije, vendar sva s pomočjo dobrih duš našla pravo pot

razgledi za dol past....Sfinga

pogled proti Trenti - to ni fotošop

res veličastni razgledi, če se človeku ne bi mudilo dol, bi se kar usedel in obnemel