Mokra Kratkohlača
Dostop ni bil nič kaj obetaven. Mihelič naju je poslal pri balvanu desno v butasto ruševje, ampak ko sva videla, da sploh ni potke, sva bila že mokra. Tako sva raje šla višje in dostopila desno čez melišče, kjer je pot. No, tematika se je nadaljevala vse do konca, saj je bila skala v celotni smeri popolnoma mokra, da ne govorim o kaminu. Po njem so se pričele spuščati meglice, po oknu je začelo rositi, na vrhu smeri pa so se oblaki razkadili in nebo se je razjasnilo...nekako tako, kot najini občutki po preplezani smeri 
. Dean je šel naprej prvi, četrti in raztežaj takoj za oknom - njegovo prvo plezanje v vodstvu sploh, tako da bravo, ostalo pa moja malenkost.
Deanov vstop v mokro smer
tretji raztežaj se začne s prečko v levo...najtežji del je bil v žlebu, ker je bilo vse mokro...
Dean spet v vodstvu...
...spet vse mokro...tukaj sem že živčno pogledovala v nebo, ki se je vedno bolj skrivalo za oblaki...čakal me je namreč kamin...
...samo sem ga zajebala, ker sem doma izračunala, da rabim magnezij. tko da ne, ni to tekma na bradlji 
po vstopni V- se začne kamin, ki je bil....moker, kaj pa drugega...tako da je bil kar konkreten zalogaj, ampak sem zadevo splezala in skoraj crknila... (pa frenda pogrešila, aaaaa)
tko je pol to zgledalo...nimam pojma kje to je...
...ampak deluje mistično...
...na vrhu te pa pričakajo mehke travice...
...in za konec prelepe planike