Dogodivščina se je začela v petek popoldne, z Jurijem in Katarino se odpeljemo proti Zahodnim Julijcem, za izhodišče pa si izberemo kočo Pellarini. Že na pristopu smo opazovali obsežna snežišča pod strmimi stenami, ki bi lahko predstavljala težave pri vstopu. V teh koncih so vrhovi mnogo bolj ošiljeni, bolj dolomitski. Oskrbnik nam je podal dodatne informacije o smereh in snežiščih, tako da smo si cilj izbrali v območju Trbiške Krniške špice, in sicer SV steno Pinnacola, Piussijevo smer (prvi plezali Piussi, Giacomuzzi, Perissutti, 1958; IV+, V, 380 m). Vodniček Tineta Miheliča za Viševo skupino je objavljen na spletu. Dostop do stene poteka čez Žabniško škrbino, približno po dveh urah smo na vstopu. Začetna raztežaja sta lažja (120 m), ogrevalna plezarija (II). Potem pa se začne zares. Težave so konstantne, IV so zanimive, v V se je potrebno potruditi. Na približno polovici je pred nami siten in moker kamin, ki je v bistvu bolj zelo kratka zajeda in ima nadvse neroden vstop. K sreči se je dalo namestiti solidno varovanje. Sledila je prečka, ki je na skici ocenjena s III, vendar ji brez zadržkov prisodim IV. V naslednjem razrežaju sledi zajeda, ki ne popousti vse do vrha, rahlo previsna plezarija z dobrimi oprimki. Tu se nama je s Katarino na visečem štantu kljub pazljivosti povsem zavozlal štrik, tako da se je Katarina morala razvezati. Izziv sva uspešno razrešila. Na vrh smo prispeli v večernih urah, tako da smo se hitro pripravili za sestop, ki poteka po gruščnatem svetu, ima pa logičen potek, tako da je bila orientacija v soju svetilk nekoliko lažja. Zaradi neugodne strmine in naloženega kamenja smo opravili tudi spust po vrvi. Sestop ocenjujem kot zahteven, saj vseskozi zahteva pozornost. Temperature so bile vseskozi prijetne, tudi ponoči je bilo toplo. V koči nas je ob prihodu pričakal oskrbnik, opravili smo rehidracijo in se okrepčali, potem pa sestopili v dolino. Smer ponuja resno in lepo plezarijo v kompaktni strmi skali z dolomitskim pridihom. Mihelič pravi: “Imenitna, dosti plezana smer v izvrstni skali. Zelo priporočljivo! (Ocena v Buscainijevem vodniku močno pretirana.).” V tem italijanskem vodničku je ocena smeri še nekoliko višja, V+, menim da bi ji brez zadržkov lahko zaradi konstantnosti težav prisodil tudi tako oceno. Gre za manj opremljeno smer, vsi pa smo jo splezali prosto.

Marko Muhič

Lepa smer, s konstantnimi težavami in lepimi prehodi. Smer ni opremljena! Mihelič pravi, da so ocene v Buscainijevem vodniku močno pretirane (V, V+), sam pa je smer ocenil z IV+, V. Že iz same primerjave teh ocen je videti, da je tudi sam močno pretiraval, saj bistvene razlike sploh ni. Sam bi oceno oblikoval takole: V+/V, IV+. Sicer smer priporočam.

Jurij Rous

Na drugo stran čez Žabniško škrbino.

Številka 10 je naša smer

Spodnji del naše smeri.

Najprej je bilo potrebno prestopiti krajno zev, urediti sidrišče, nato pa štart

Viš

Robna zev

Pogled na Trbiško Krniško špico

Od tu je lepo vidna naša smer, desna špička se imenuje Pinnacola

Razgledi čudoviti

Ja, na vrhu smo bili kar pozni, a zato vsaj nismo bili prikrajšani za čudovite razglede .

Sonce je utonilo po polurnem sestopanju.