Zgodaj zjutraj se dobimo za Bežigradom s Primožem in Hano, Ljubljana je v megli, prejšnji dan je deževalo. K sreči je sobotna napoved odlična. Na poti proti Kamniku meglice zbledijo in odprejo se veličasti pogledi na vršace Kamniških Alp. Startamo na zgornjem parkirišču za Kokrsko sedlo. Na izhodišču je za nadaljevanje možno izbrati tri kolovoze, za Kogel je pravi travnati sredinski. Ravno prav ogreti prispemo pod Koglovo ostenje, kjer Primož skoči naprej in naju počaka pred vstopom v smer. Začetni raztežaj ponuja plezanje po krušljivem svetu in majavih oprimkih, nasploh so vsi lažji razežaji nestabilne skale in naloženi, tako da je potrebno biti vseskozi pazljiv. Štirkice so v smeri tisti bonbončki, ki ponujajo uživasko plezarijo. Na približno polovici smeri pa nenadoma nad nami prileti štrik, potem pa:"Frrrrrrr", kamniti izstrelki z vseh smeri, stiskamo se na sicer dobri polici in počakamo, da naveza odpeketa mimo. Po delu smeri poteka abzajl pista, tako se ob abzajlu po lažjem svetu vseskozi nekaj proži. Zadnji raztežaj ponudi detajl smeri, rahel previs, ki se ga elegantno prepleza v razkoraku malo po levi. Na vrhu pa lepega še ni konec, sledijo trije dolgi abzajli vse do vstopa v smer, nato pa še dričanje cež kup snega ob vnožju stene. Po melišču hitro sestopimo do udobne in mehke lovske poti, ki je pravi balzam za kolena. V Kamniški Bistrici se okrepčamo. Enoti smo, da gre za kratko in lepo smer, ki ni pretirano nabita, kot sem zasledil v nekaterih komentarjih, je pa opremljena. Potem pa skujemo načrte še za nedeljski Kotečnik...

Zadaj Kogel

Odlom v Koglu

Primož v 1. razežaju

Na štantu

Na robu stene in čez...

Na vrhu

Priprave za abzajl, Štruca zadaj

Prijetno sveže...

...in zračno