Dvigrad je naš Rovinja pa ne damo ;)
Vsaj tako je izgledalo v soboto in nedeljo, ko smo imeli skupno turo v Dvigradu. Bilo nas je 45.
Mislim, da je bil največji strah vseh nas, kako si bomo zapomnili toliko imen in jih zvečer ob ognju ponovili. No tečajniki so se najbrž bolj kot s tem obremenjevali z vsemi manevri, ki so jih morali pokazati strogim mentorjem 
.
Zvečer si najbrž nismo zapomnili vseh njihovih imen, si jih bomo pa zagotovo zapomnili po super dobri in razkošni večerji s sladico.
Sledila je tradicijonalna ČAO alka, kjer pa se je videlo, da je bila večerja res obilna saj se je kar nekaj žrebcev tik pred ciljem zgudilo po tleh (no nekateri že na štartu
).
Ko pa je zabrenkala še Buhova kitara se nikomur več ni mudilo spat...
Nekatere slike niso najbolše ampak še zmeraj bolše kot pa nič!
Na prkirišču pojemo vsak svoj sendvič, nato pa v akcijo.
Mentorji naredijo plan (na sliki model čevljev »mentor«)...
da nas gre 10 v sektor A, 10 v sektor B, 10 v sektor C in 10 v sektor D, to pa so tudi vsi sektorji
tečajniki takoj začnejo z vajami
spremljajo jih strogi pogledi mentorjev...
...
No tole že ni strog pogled
Tatko razlaga na veliko in široko
Med tem ko tečajniki pridno vadijo...
pa ostali člani pridno plezajo...
mal visijo...
in na skrivaj pijejo pivo
Gneča v enem izmed sektorjev...
Potem pa končno večerja
Ni bilo tako zanič kot se nekateri kremžijo . Meso, bučke, melancani, gobe, sir... vse je bilo izvrstno!
Tale dva v alki nista bila najhitrejša, sta bila pa zagotovo najbolj zanimiva in atraktivna
Lahko bi jima rekli tudi Krpan in kobilica
Na koncu pa še ČAO torta
Ki jo je razrezala zmagovalna konjenica.
Nov način peke ražničev na »vilah« se je izkazala kot super ideja
Drugi dan v rovinju...
Je bilo spet vse naše
Dost je bilo, gremo dam...
No tečajniki niso bili tega mnenja