Po Dolomitih se je blo pred izpitno turo nujno še mal vplezat v naših hribih. Z zagrizeno tečajnico Tanjo sva se zmenla za Steber revežev - najbrž bo tura to kar rabim, 500 m višine, opevano krušljivost ter problematično orientacijo (Miheličeva shema naj ne bi povsem štimala, tako da "plezaš kjer se ti zdi"). Torej sem se smeri lotil s precej rešpekta.

Dostopila sva skupaj s 3 ČAO junaki, ki so šli v Debelakovo. Klemen je baje še ponoči prepoten sanjal izpostavljene Gamsove riže

Smer se začne po zelo kompaktnem izpranem žlebu s kaminom potem pa jo pičiš čez lažji svet (nič posebno kršasto) proti tistemu 'strmemu raziču' levo pa je črna strehca. Tudi naprej komot slediš Miheličevi shemi, preseneti samo dolžina nekaterih cugov (50-60 m).

Lepo plezanje čez bele plati - zanimivo da tudi navidez kompaktna bela skala včasih votlo zadoni, mal paziš, pa ni panike

Tanja jo dobro piči

Pod zadnjo polico (še najbolj krušljiv odsek smeri) spustiva naprej Ano Roso na izpitni turi z Anderletom, ki ga bom imel na turi tud sam Priznam, da sem imel na vstopu v smer še sam mal treme

Prečka

in super lušna daljša zajeda (V-). Hehe, sem s štanta poslušal Tanjino bentenje, ampak jo je pregrizla na frej, ku**o

Nadaljevanje po žlebu še vedno lepo plezanje po kompaktni skali...

tako da sem kljub ne najboljšem renomeju v smeri prav užival!

Še skupinska

Čez 4 dni pa že z Aljažem na izpitni turi za alpinista.

Uf, Hudičev steber, tud o njem sem poslušal zlovešče govorice... se spomnim Jemčka, ko mi je že prej govoril, da tako podrtga srednjega dela še ni plezal, pa da je v takem kršu težko kaj pametnega zabit...

Tudi to turo je Aljaž odplezal v gojzarcah!

Izstop iz lepe zajede v spodnjem delu stebra. V zgornjem delu prve glave se skala res poslabša, sem pa tu sledil odlični shemi (http://www.mountaininfo.eu/rock/alpinklettern/klettertour/touren/teufelspfeiler.html), ki se drži žleba proti desni (večina gre bolj naravnost v globok žleb) in ulovi lažji izstopni kamin - sicer je napokano in ni najlažje nameščat varovanja, ni pa nek bav bav

Zgornji del stolpa z vrha pred-glave

V desno je zasilni izhod po policah...

Po dveh lepih raztežajih...

...prideva pod vrhnje kamine

Strmo a zabavno plezanje

Prav pod vrhom se znajdeva v počez razpočeni votlini

s posrečenim izstopnim preduhom

Mal iznajdljivosti kako gor do preduha

ki naju izvrže na vrh

Ta velika

Špik, Mala Ponca, Velika Ponca, Veliki Oltar... bojda sem opravil - s par uporabnimi pripombami seveda. Pa tud "hudič" ni bil tako hud, sem prav užival v razgibani in zanimivi plezariji!

Zelena oaza Hanzove poti

Snežišče pod Hudičevim žlebom

Slap pod hudičevim žlebom

Zadnji je Centralni steber Lučkega Dedca

ki sva ga z Alenko splezala v sklopu ČAO tabora na Korošici

Čeprav kratek zaseda Steber Dedca posebno mesto v zgodovini slo alpinizma - tu naj bi Ciril Debeljak in Rado Kočevar splezana prvo pravo slovensko šestico in to v pravi adrenalinski drami

Očitno se poletje poslavlja, Alenki je pošteno nohtalo...

Tale gladek detajl v prvem cugu je zlo triki - se je treba kar napet in dobro zbalansirat (samo VI??)

Tud v prečnici je treba kar plezat...

...nekateri klini na koncu prečke niso v najboljšem stanju

Ojstrica, Korošica in spodaj Petkove njive, kjer so ČAO-ti že frikal in naju spodbujal

Spodaj dva ok klina, pol pa serija na pol zabitih starih klinov #%&? Tud skala je na mestih kar napokana

Alenka v območju "prve slovenske šestice"

Sem večkrat pomislil - kapo dol Cicu in Kočevarju, da sta zarilna v te strme plošče brez vidne vodilne razčlembe in se prebila do vrha. Tud varovanje je tu težko dobro uredit...

Proti koncu raztežaja na polico.

V naslednjem cugu sledi še en gladek detajl iz previsne pokline (VI+) in počasi priplezaš do orlovskega gnezda

Še zadnje strmo mesto

Alenka se je le ogrela

Panoramska na travnatem vrhu - levo Ojstrica, desno Vršiči

Mi2