Rakova špica - Smer po stebru
Zaželel sem si divjega ambienta, steno, v kateri še nisem plezal in vrh, na katerem še nisem bil. Izbral sem severno steno Rakove špice in z veseljem tja peljal plezat tečajnika, sicer dobrega gornika Petra. In tako sva šla v soboto popoldan v Veliko Dnino do Bivaka I, kjer sta nama družbo delala še dva tuja gosta, italijanskega porekla in njun pes. V bivaku smo spali kot sardine. Drugi dan, zgodaj zjutraj, ura je bila 5.30 sva že dostopala po krušljivem terenu do pod stene in hitro našla, meni že znan vstop v smer. Na začetku hodiš in plezaš po široki, ponekod s skoki prekinjeni grapi. Teren tod je močno zaproden in krušljiv. Kljub lažji oceni je potrebna velika previdnost. Više gori, ko stopiš na 200m podstavek pa se stena požene k višku. Tudi skala spremeni svojo kvaliteto, zato plezanje postane pravi užitek. Na tem mestu moram takoj pripomniti, da je točnemu poteku smeri iz Miheliča težko slediti, zato se s skico nisem preveč obremenjeval in raje sledil svojemu instinktu. V smeri sva večkrat naletela na kline, sicer jih ni bilo veliko, vendar dovolj, da so nama nakazovali, da sva na pravi poti. Ponekod so prehodi presegli oceno V, plezanje na posameznih mestih je bilo še kar napeto, vendar lepo. Na vrh Rakove špice sva stopila dokaj pozno ob 15.30 uri. Vrh je zelo lep razglednik na sosednjo Rogljico in Škrlatico, pogled pa seže tudi na druge okoliške vrhove. Sestop z vrha je poglavje zase. Možen je sestop v smeri Rogljice ali pa Škrlatice. Opcija so tudi Škrlatiške grede! Noben ni prav lahek. Midva sva izbrala sestop v smeri Škrlatice v Zadnji Dolek. Slednji poteka po precej krušljivem, skrotastem in izpostavljenem terenu. Večkrat plezaš II. v sestopu. Pot nakazujejo redki možici. Turo sva zaključila v Vratih. Imela sva se super, kako da ne, če pa sva imela steno in celo goro povsem zase!
Rogljica
V ozadju levo vrh Rogljice
Škrlatica
Rakova špica
Vrh Rakove špice
Lepo napisan prispevek. Jurij, pa ti si novi Mihelič
Čestitke za vzpon.
Super, Jurij, lep konc si zbral! Je pa tud noro krušljiv- edina smer, kjer se nisem obešala na oprimke, ampak sem jih 'notr v steno tiščala' :-)) lp mami s kavča :-))