Ob pogledu na steno pred izhodiščem na koči Rifugio Dibona pa je vse skup že skoraj padlo v vodo. V šotoru sem namreč pozabila plezalni pas…. K sreči se najdejo take duše, ki v avtu hranijo rezervnega.. Alenka še enkrat hvala!

Na dostopu malo pohitiva in kaj kmalu vstopiva v steno. Po vstopnem, nekoliko krušljivem raztežaju, se skala izboljša in v dveh raztežajih priplezava do slikovite zajede.

Najtežje mesto smeri (vsaj tako sva mislile) predstavlja strma a izredno lepa zajeda, v kateri lahko tik pod vrhom štantaš, če hočeš naredit dobre slikce

No, in medtem, ko je Tanja pod mano vsa raztegnjena v špagi mukoma pozirala, mi je uspelo narobe obrnit telefon s fotkičem (?!?!) in ratalo je tole Se pa tu lepo vidi gornji del zajede, ki sem ga napeljala po desni poki.

Na vrhu zajede se stena razbohoti v vsej svoji veličini

Me pa nadaljujeva po strmem svetu na desni in se postopoma približujeva razu.

Smer je le deloma opremljena, ampak to ne predstavlaj težav, saj sva opremljeni kot da bi šle v El Cap ČAO pobi so res face; posodili so nam dodaten set frendov

Nadaljne tri raztežaje plezava po razu

Tanja višje na razu, opreza za prehodi….

…. In pripleza do prvega štanta v prečki.

Nadaljevanje prečenja….v steni sta nama delata družbo še ena pupa in pob.

Po slikovitem in izredno izpostavljenem prečenju, mi je uspelo falit. Namesto prečenja v desno, sem se zapodila naravnost navzgor po schwarzer Riss do strehe in prek nje pri čemer sem naletela na nepričakovane težave. Izkušeni italijanski plezalec/pob, mi je sledil, se pri tem ravno tako “zmotil” in na koncu raztežaj ocenil z VI- . Pri tem je spustil pestro bero ne-najlepših besed v 3 jezikih, pri čemer pupe nismo nič zaostajale

Višje gori so težave nekoliko milejše, strmina pa pa še kar drži.

Plezanje poteka po strmi steni…

… ali pa te najlažji prehodi usmerijo naravnost na raz

Nekoliko višje pa že izbirava steno za naslednji dan. Pozorno oko bo tu opazilo, da ČAO punce vedno pazijo tudi na barvno usklajenost štrikov, oblačil, vponk … Ko bi le videli, kako je bilo šele dan kasneje, ko smo bile v Cinque torri na kupu 4 ČAO babnice… kombiniranje matičark, pa gurten… samo zato, da je bil štant tudi lep

Še izstopni raztežaj ob slikovitem… hm … stolpiču …

….. in vrh! Veselje, vriskanje.. in seveda kanček afnanja

Na sestopu se strinjava, da je hiteči plezalec nemalokrat prikrajšan za prekrasne poglede na vršace v soju pozno-popoldanskega sonca...

Ta isti hiteči plezalec, je prav tako prikrajšan za spoznavanje gorske botanično raznovrstnost

Ob pogledu na preplezano nižje pri koči še malo pomeditirava. Ker po italijanskih kočah ajdovih žgancev ne strežejo, hrano tokrat preskočiva in si kar takoj nazdraviva z jegrom … pri tem že kujeva načrte za nove podvige…