Wisiakova v Triglavu
ONA: Joj… ful bi šla plezat smer Belač-Zupan… res fajna smer. No, sej tudi Kovinarska al pa Wisiakova bi bila ok, mogoče Jubilejna….
ON: Greva Wisiakovo!
ONA: Hm… sm Belač-Zupan je res lepa smer, pa taka kompleksna, pa skala je tudi dobra… Wisiakova ima pa na začetku snežišče… pa globoko robno zev...
ON: Ja, to je res. Greva Wisiakovo!
In tako sta se diplomatsko odločila za smer. Zgodnja ura, 4:00 v Lj.. a še ne dosti zgodnja, da bi ubežala colanju parkirnine v Vratih. Sledijo jutranji obredi, potem pa si oprtata opremo in oddrvita pod steno….
Njuna smer se začne pri skrajno levem snežišču in z izjemo spodnjih streh, ki se jim ogneš po desni, poteka v precej ravni liniji.
Po vstopnih kaminih ju pričakajo strmi sprani žlebovi in plate z mikro ozirom kar nano-stopki.
Višje gori strmina še kar drži, kakovost skale pa na njuno veselje ne popušča.
Orientacija ni najenostavnejša. Strme plate v odprti steni ponujajo več možnosti, iskanje najlažje pa terja precejšnje vijuganje.
Pogled na… hm…. plezalka bo raje tiho, da se ne osmeši 
Slikovito prečenje v levo ju pripelje pod sistem zajed in stebrov, kjer se smer razcepi v dve varianti.
Ona izbere desno, ki poteka po skrajno desni zajedi
Višje gori pa zopet plate, zajede, kamini…
Glej jo, kok je vesela
Smer je dobro opremljena; klini se najdejo na tleh, v steni, v stropu...
Še nekaj izstopnih raztežajev in hop na vrh smeri. Od tam, pa ju do roba stene čaka še kar sitno prečenje v desno po lažjem a krušljivem svetu. To je to... naslednjič pa Belač-Zupan