Zdej mi je jasno, zakaj so nas bili mimoidoči ob sestopu tako veseli...ker nismo priklicale dežja Čeprav so se zbirali neki čudni oblaki, si niso upali predolgo ostati v naši družbi, saj smo jim dale vetra s smehom in dobro voljo.
V temu dnevu smo se naučile veliko novega.
Že takoj na dostopu do Okrešlja, nas je izkušenejša alpinistka okarala češ, kakšne pa hodimo po svetu. Pasu si nikoli ne oblečemo prej, ampak vedno ob vstopu v smer. Darja se je ob tem spomnila enega prvih nasvetov našega Buha, ki ji je rekel, da mora na Vršič vedno priti opasana z vso opremo, ki jo premore, saj si tako zelo zanimiv in se hočejo vsi turisti slikati s tabo. No, njen nauk smo vseeno vzele na znanje in se pri sestopu že poboljšale
Po prečkanju snežišča pred vstopom v smer, pri čemer smo si pomagale s kladivom v eni roki in klinom v drugi, smo ugotovile, da bi bilo to poletje pametno imeti s seboj en cepin. Prvi cug...kompaktna skala, drugi cug...kompaktna skala, tretji, četrti...nič drugače. Uživancija na polno! Še vedno pa je zaradi dveh zgornjih navez mimo nas frfotalo kamenje, saj so nekatere poličke v zgornjih cugih lepo naložene z gruščem. Darja suvereno pleza njej zelo ljube prečke, v katerih se z Lolo premikava bolj nerodno. Kmalu nas dohitita dva fanta z AK Rinka, ki po nekaj cugih odbrzita naprej...v koči naj bi ju čakal mrzel pir. Me pa lepo po žensko naprej. Če si bomo preveč želele ajdovih žgancev s kislim mlekom, bodo itak zmanjkal, tako da raje uživamo in ne mislimo na nič drugega. Smer je dobro opremljena, tukaj in tam je bil z nami kakšen metuljček. Najmlajšemu členu naveze je pripadala najlepša štirica daleč naokoli...hitrost plezanja pa najbrž ni bila v superlativu. Izstopile smo po Vzhodni smeri. Na vrhu pa vriskanje od veselja, da je odmevalo
Na sestopu smo srečale pohodnika, ki je v tistem dnevu prelaufal že par vrhov in dolin in naš prvi odziv je bil: »A je to sploh možno?« Mi takim pravimo, da so živi kot poprč (mali poper). Naučil nas je kako se patentira napravo za pridobivanje vode iz snežišča...ja, v sili hudič muhe žre. Naredili smo blagovno menjavo: cedevito za frutabele in šli vsak v svojo dolino. Na sestopu sta nas spet prehitela dva fanta...me pa lepo počasi naprej, tudi če mrzel pir zmanjka, samo da žganci ne bodo

Tekst sta spisali Tanja in Darja, foto material pa se je našel na Tanjinem in Lolinem fotkiču

Pogled na Malo Rinko in sosednje vršace

Na dostopu nas pričaka še nekaj snega

Robna zev je mestoma globoka, tako prečimo po snegu in si pomagamo s kladivom in klini

Tanja premaguje še zadnje metre pred vstopom v smer. Potem pa se je začelo … brenčanje, pa šumenje vode … pa črički (?!). Ko me punci prepričata, da je vse to samo v moji glavi, se odločim da je najbolje da začnem plezat in pustim, da adrenalin naredi svoje..

Po nekaj metrih je že bolje

Skala je odlična, plezanje lepo, včasih izpostavljeno….

Začetek zelo lepe prečke….

… kjer ti skoraj zmanjka kompletov

Nekoliko višje zamenjamo položaje in v boj pošljemo Tanjo

Medtem, ko Tanja pleza manda najlepšo IV daleč naokoli…

…. midve z Lolo klepetava, uživava v razgledih in mahava navezi Viking-Sabina-Tina v Z steni Planjave

Še izstopno poplezavanje …

In hop smo na vrhu

Že zadnji pogledi na okoliške vrhove, preden jo mahnemo v dolino …

Afnanje v Turskem žlebu .. afna št. 1

afna št. 2

Tanji ni do afnanja... drži se kot klop

Sledi obvezno raztezanje/ joga/ples (?!) pol pa hop na zaslužene žgance

Nekje na Okrešlju med okušanjem slastnih žgancev in gobove juhe…
“Mmm…. kok je dobro”…. “A naslednjič gremo pa spet … a gremo spet tako, brez pobov?” “Ja, kam bi pa šle?” “Kaj pa Dolomiti …. ?”

Miha Šercer, 19.07.2013, 13:40
Super prispevek in fotke. Fantje, mislm da je čas tudi za eno trojno moško navezo, baje majo mrzl pir tam gor ;-)

Sabina Novakovič, 19.07.2013, 23:49
Bravo TriperesnaDeteLjica.TDL:-)