Ker vem da je med nami kar nekaj MTB navdušencev in ker je čas, da damo dile v kot (ane Uroš), bom zato danes napisal nekaj o podaljšanem vikendu na Monte Grappi.
Izlet v hribe nad Bassanom del Grappa (cca 60 km dalje od Benetk) je bil tako priložnost za krasne in tudi precej zahtevne ture po mulatjerah iz prve vojne v pogorju Monte Grappe nad Beneško ravnino. Za razliko od naših pametnjakovičev, ki nam omejujejo spuste še po kolovozih, je Mte Grappa pravi raj za bikerje, saj se lahko spustiš skoraj po vseh planinskih poteh (ki večinoma potekajo po nekdanjih mulatjerah), če si le sposoben tega. Posebna zgodba pri teh turah je vzpon, saj se prične v prijetnem kampu za 9 EUR na dan, (vključena elektrika) na vsega 200 m višine, vrh pa je na 1775m. Najlažji in najhitrejši je vzpon po asfaltni cesti, toda če imaš bicikel obut v kramparice, in pri 35ih stopinjah, te veselje do vzponov počasi mineva. Z višino temperatura sicer pojema, vendar pa energija tudi. V naslednjih dneh smo si zato organizirali šoferko »bajk šatla« (vidva sta čist nora, tega se jaz ne grem), ki nas je dvignila do znosnejših temperatur in zmernih 900 – 1000 višincev vzpona. Ampak potem pa spusti…..ja ti so pa fenomenalni. S kolegom sva seveda takoj naskočila slikovito in slovito Sentiero 153, ki se v strmih okljukah spušča v dolino in naju je seveda izjemno navdušila, kljub temu, da sva se strinjala, da spust po sami težavnosti sploh ni izjemno zahteven. Je pa 153ka zelo izpostavljena in padec pač ne bi bil priporočljiv.
Potem sva si naslednji dan zaželela nekaj »lažjega« in po doolgem, nekaj kilometerskem prečenju z vrha (od markantne kostnice, kjer so pokopani desettisoči italijanskih in avstroogrskih vojakov iz klavnice prve svetovne vojne, ki so sodelovali v bitkah na fronti pri Piavi ) po čudovitih travnatih grebenih gore- dole in vamo-tamo, sva se znašla nad Sentiero 36. Ta te v strmem 1000 metrskem vrtoglavem, izpostavljenem in kamnitem spustu končno, ja končno, pripelje v dolino. Zelo strmo, kamnito in naporno, ampak uživancija pa do amena. Ko iz doline pogledaš nazaj gor sploh ne moreš verjet, kako so lahko pot speljali skozi strmo steno.
Ker je bil gornji travnati del tako zelo lep in ker smo konjem na paši obljubili frutabelo, smo ta del nato naslednji dan v polni zasedbi še 1x ponovili, šatl drajver , ki je moral nazaj po avto, pa je bil ta dan naš omladinec, ki mora pa itak trenirat, da bo lahko dohajal izkušene staroste.

Priporočamo, s kruhom pomazano. Pet zvezdic.

Takega izleta se bom še udeležil. Tur je ogromno, treba si bo vzeti čas zanje.
Bačko

vozni park

Monte Grappa v ozadju

Beneška ravnina

kofetek na vrhu

po mulatjeri na sedlo

lepa, lepa

po poti 152 proti izhodišču za 153

slikovita prečka

kot v bovškem koncu

tale je ostala za drugič

tale pa je danes najina

zgornji del

previdno

na obratih...

spodaj pa šus v dolino

spomenik padlim vojakom v prvi vojni

kostnica

mi trije smo najboljši par

pričetek spusta na poti 36

ma je lepa

pa zahtevna tudi

graditelji so bili mojstri svoje obrti

lepo je bilo tlakovano

človeka tule dodobra pretrese

doskočišče

tule čez je speljana tale 36ka

spet proti vrhu

razgledna točka

tule dol gre 153ka

po grebenu pod kostnico

juhuhu, še se vrnemo

Uroš Bajec, 27.06.2013, 13:09
Postavit smučke v kot? Razloži ti to Tatkotu, on je šel danes še na Ankogel!