Južni Schwarzhorn
Danes ni bil dan za službo ampak dan za Malto. Prvotni plan je bil iti na Kolnbreinspitze, z Draganom pa sva na koncu končala na Schwarzhornu. Ampak gremo lepo po vrsti...
Zjutraj je v Malti še rahlo deževalo, nama so pa ambicije zrasle in se odločila, da greva kar na Ankogel namesto na Kolnbreinspitze.
Vrhovi so bili v megli ampak sva upala, da se bo vreme le izboljšalo.
Vmes pa so nama ambicije še zrasle in se odločila, da greva na Ankogel kar po bližnjici čez Schwarzhorn.
In sva se podala v meglo proti Schwarzhornu, vsake toliko pa so se iz megle pokazali kaki obrisi skal.
Pri nas bi se tudi najvišja tura končala tukaj.
Po nekaj urah vzpona v megli po teh neskončnih flankah v hribih nad Malto so se nama ambicije malo zmanjšale. No, pa saj tudi Schwarzhorn bo v redu. Ankogel je bil še zavit v meglo, midva pa sva imela hoje že dovolj.
Na vrhu pa so se meglice razkadile...
... in odprle pogled na jezero, od koder sva začela turo.
Na vrhu sva uživala v sončku in pošiljala MMS-e sodelavcem 
Celo na Ankoglu ni več izgledalo slabo. Ampak do tja bi se morala najprej spustiti ene 300m, poiskati prehod in potem spet gor na vrh, ta pa je izgledal daaaleč. Ni bilo volje in moči, pa sva kar odsmučala dol. Izbirati je bilo treba položnejše flanke, ker se je novi sneg (v zadnjem tednu ga je tudi tam zapadlo veliko) na strmejših plazil.
Na tej fotki od Dragana izgleda kot da bi znal ful dobro smučat, ampak po vsej verjetnosti sem že v naslednje 0.5 sekunde žrl sneg.
Zaključek smučanja je najboljše proslaviti...
... z mrzlim radlerjem.
Še en pogled nazaj, zadnji požirek radlerja, potem pa nosit smuči še 1h do avta.