Pogled in tišina, ki kot večerna zarja, žareča in prostrana, odpira njihova hrepeneča srca, da ustvarijo novo zgodbo – svojo zgodbo. Ni pomembno kdo sprašuje, kdo odgovarja, je čas brez bolečih spominov, je čas osvoboditve duha in čistosti hrepenenja. Njihove misli potujejo v naročje teh gora, tako milostno in spoštovano, da slišijo njihov božanski klic dotakljivosti.

Pridite, svojstveno in svobodno, pa vedite – iskren dotik našega obličja bo nahranil vašega duha in ljubezni do življenja.

Prijatelji ... brez besed.

Tanja Metličar, 04.09.2013, 08:44
Peko, zakaj je to v 2010...lepo, tisti božanski občutki

Peter Janežič, 04.09.2013, 20:32
Tanja, ka pa vem ... sistemska napaka ... v bistvu je blo to letos, ne? Po plezanju Nylon kratke v Kalški gori ...