Ponedeljek. S Tanjo plezava v Crveni stini, smer Bon bon (6a).

Prva dva raztežaja sta precej zaraščena, potem ko se prebiješ čez solato te čakata dva lepa raztežaja.

Razgled je bil tod že od nekdaj prečudovit. Tudi lani

Zgornji detajli so res lepi, zlasti tretji, kjer te čaka zanimiva prečka.

Tanja v zadnjem najtežjem raztežaju, ključ smeri je tik pod vrhom.

Popoldan je bilo malo turizma v zahajajočem sončku.

Torek. Najbolj nenavaden dan, ki je malo presenetil.Tanja in Mitja že pripravljata vse potrebno za vstop v smer Pazi poskok (6a) - Ilinac.

Prvi raztežaj je postregel s strmo plato. Splezam do sidrišča, se pripnem in se razgledam. V daljavi vidim

čudovit razgled

Drugi raztežaj še vedno OK, vendar že malo bolj zaraščen. In si rečeš, da bo že bolje.

Na sidrišču.

Sledi strm cvetoči travnik. Ne spomnim se kdaj sem nazadnje kaj takega plezal

Uredimo sidrišče. Nato me čaka prva 6a - bila je lepa pleza.

Mitja kot drugi v navezi fajta in uspe

lepo priplezati do mene.

Nato mu sledi še Tanja. Vsi naslednji raztežaji so bili obupno zaraščeni, zato smeri res ne bi več ponavljal.

Sidrišče v zgornjem delu smeri, nekje med solato in špinačo.

Priplezamo do zadnjega sidrišča v smeri (spodaj Tanja in Mitja), ki me lepo varujeta v nebesni navpičnici. Zadnji raztežaj bi moral biti 6a, je pa bil 6c in močno previsen, čez pridem s tehniko, Mitja s pomočjo švicarskega škripca, Tanja pa s prusikarjenjem.

Plezali smo zato cel dan.

Občutki na vrhu so bili lepi, bili pa smo precej izčrpani.

Zgledamo precej kul, v resnici pa smo bili vsi izžeti in dehidrirani.

Medtem ko smo sestopali, je bilo pivo in prevoz že na poti.

Rešila sta nas Primož in Marko z mrzlim pivom, potem je bilo življenje že lepše .

V sredo smo imeli restič.

V četrtek smo pa šli plezat lahke smeri v Borovik, Stena nad potjo na sv. Ilijo.

Bili smo naviti, zato smo zlezi dve smeri:

Najprej smer Muflon Radoznali.

Bila je to lepa in lahka pleza, pravo nasprotje s tistim, kar smo doživljali v torek.

Naredili smo par lepih gibov.

En, dva, tri in bili smo že na

vrhu. Sledil je sestop.

...in ponovno v novo smer Izvorski duh.

Tudi s to smerjo smo opravili hitro kot bi mignil. In že je bil

petek. Zopet sončen dan, ki je postregel z razgledi.

S cimro Tino sva šla plezat v Komornjak, še zadnjo dolgo smer iz najine malhe - Skriveno zlato (6a+).

Bila je to najlepša smer in dejansko zelo lepa. Udoben in hiter dostop, praktično iz kampa Lisičina, kjer so taborili naši ferajnovci.

Tina napada...

Tanja napada...

No tole pa je ženska naveza, ki jo je ujelo fotografsko oko. Lahko potrdim, da je bilo varovanje suvereno.

Nadaljujemo s plezo in

kaj hitro smo bili

na vrhu.

Tanja (Mammut, Grivel) & Tina (Salewa, Patagonia). Kdaj bomo bli mi tolk dobri in imel sponzorje?

Imena cveta ne poznam. Se najde ker junak, ki tole pozna?

Na plaži. Tud kopal smo se. Naslednji dan je bila sobota in sledil je odhod domov. Cau do prihodnjič...