Povnova dolina
V zmerno klančino Makekove Kočne sem s smučmi pritisnil okoli osme. Sicer sem ob poledeneli cesti avto z namontiranimi verigami prvič (nepravilno) parkiral že ob sedmih a potem porabil debelo uro, da sem ga preparkiral. Pri vehementnem poizkusu prebijanja čez postaran in postan sneg ob gozdni cesti, je vozilo nasedlo. Z enim petzl-nomik-krampom, dvigalko ter štorom sem ga nato odkopal, dvignil, podložil in preložil na primernejše mesto. Kot rečeno, z vzponom sem nadaljeval na smučeh. Desno od prepadnega zaključka Povnove doline sem nataknil dereze in ubral »bližnjico« čez strmo rušje ter nadaljeval na sedlo pod Malim kupom, od koder sem prečil v Povnovo dolino. Sonce je vanjo pritisnilo že pred poldnevom. Občasno je zapihal rahel vetrič, ki pa ni pregnal lepljivih belih coklov z mojih derez niti švica, ki je izdatno napojil in odišavil sintetično tkanino na mojem načetem telescu. Smučal sem z grebena Na Križu. Vrhnja plast snega na vstopu v grapo je bila poledenela, nadaljevanje do izstopa iz doline pa primerno odjuženo in zato idealno za smuko. Turo sem zaključil na rasnem južnjaku. Na pivu pa dan kasneje.
Povnova dolina je na sredi nad prepadom. Vstopamo z desne v levo, sestopamo obratno
Z desne v levo pod sončijem, je dolina Povnova
Tukile sem že ornk sopihu.
Temu se strokovno reče igra svetlobe in sence
Pogled s sedla na smuk flanko do podna. Mala črna pikica na sredi grape je dva človeka. Do tja sta mi sledila, pol sta šla pa dol.
Kokrska Kočna
Na Križu
Ne, to ni Himalaja ampak pogled proti Suhadolniku
Ah ti kristalčki
Po pomrznjenem uvodu v grapo, uživaško nadaljevanje
Izpostavljen in strm grebenski prehod sredi spodnjega dela doline. Predsmučnika sta dol štamfala,
čeprav je bilo fino vijugat.
Povnova dolina 1.
Povnova dolina 2.
O & K = OK. Strinjam se!
Ko bom velik bom Crni!
Pridn Bačko. Kontra!
