Viking
Vsaka daljša vožnja domov s kake plezarije običajno vedno nameni nekaj časa debati okoli ferajna. Tokrat je bilo med drugim tudi vprašanje, kako je možno da smo od prvih pogovorov kar tri leta rabili, da smo se odpravili v Cham, ko pa je bilo vendar… tako noro dober!!!! Ampak tako pač je, ni nas velik, pa še ti smo očitno raje doma. Še letos se nas je komaj nabralo za en avto. En se pač ni mogu čist odločit, en gre že na konc sveta, en ima izpite, en bi šel če bi mu vse plačal, en bi šel če bi sam smučal, en se je zalubu, en je to že dolg časa, ena ma še dvajset let pred sabo, eni se je zdel to vseen mal preveč, ena ne vem zakaj ni šla, in tako naprej. No če smo pošteni, edina, ki bi zihr takoj šla, je pa nismo povabil.
Bilo je…. zelo lepo. Kot je Grega rekel, mej svetovnega alpinizma nismo premikal 
, še ferajnovskih ne. Svoje? Gotovo! Pri izbiri smeri tokrat ocene sploh niso bile v prvem planu. III, IV, V, ni bilo važno. Ko vidiš te stene, te prevzame čisto nekaj drugega, vsaj nas je. Že če se samo usedeš na sredo Argentierskega ledenika in zreš okoli, te vse skupaj tako prevzame, da včasih zmanjka besed. In da bi smel stati na nekem grebenu ali vrhu in da ti bodo razmere in vreme služili, si lahko včasih samo želiš. In nekaj želja se nam je uresničilo
Kot vsaka resna odprava, smo imeli tudi mi s seboj zdravnico.
In zdravnica je rekla, da mormo pit. Brez besed smo ubogal.
dva vodnička, trije obiski wc-ja in Gost je mel že doma 3D sliko Chama v glavi. Kljub temu, da skor edini še ni bil tukaj, nam je takoj pokazal kje gre večina smeri. Mislim, da ravno kaže Rebufat - Teray. Fascinantno!
Naš hostel. Ob isti ceni precej boljša alternativa Alpenrosu... Če izbereš smer v S stenah, WC pa na južni strani, ni treba zjutraj nobene kave...
Le Chef aujourd'hui!
Vse spakirano za napad, ampak...
...zjutraj nas je čakal še vsakodnevni ritual oz. delo na sebi. Eni smo delali na potrpežljivosti...
...drugi na optimizaciji in hitenju.
Gondola nas je pripelala na Auguille de Midi. Povratna je pol stotaka oz. slaba dva centa na višinski meter. Tok da boste vedel, kok je vredna vaša hoja. V dolino levo zavije Valle Blanche, zadaj levo je Velikanov zob.
Luka in Primož sta napadla smer v Trianglu, ki gre od desne proti levi navzgor.
Jamaica in attacka!
Ravnatelj prav tako.
Večino smeri, ki smo jih lezli, imajo urejena sidrišča za spust. Eni prusiki so iz tega leta, eni iz tega desetletja in eni iz tega stoletja.
Midva z Grego sva šla pa v Tacul, smer Modica-Noury gre po desni zajedi.
Razmere odlične!
Prespali smo na koči Cosmicues zraven Midija. Bili smo popolnoma sami in se zjutraj zbudili v megleno jutro, s 30cm novega snega. Ampak čakanje se je splačalo...
...megla se je začela dvigat in vse je kazalo, da se nama bo z Alenko končno izpolnila želja, smučanje skozi Valle Blanche.
verjetno ni prav pogosto, da tu orješ smučino. da pa tu hodiš s bordom na rami , si pa čisti eksot!
Supercouloir, za prihodnjič.
Po vrsti od leve proti desni: freestyle, old school, very old school, board.
Hribi so tu okoli precej visoki, še Grega, ki je tako velik se je mogu nagnit.
Open air museum.
Prsežem, da to nismo bili mi. Glede na to, kje se je tip vozu, ima verjetno zelo dolgočasno družinsko življenje.
Tud mal bolj umirjeno je še zmeraj fino.
Sicer ga pa vpričo GRS osebja nismo smel preveč lomit.
Naslednji dan je bilo vreme spremenljivo, pa smo šli v slapove. Ravnatelj se je pohvalu, da bo naslednje leto skupna tura v slapove tu. In da bo šolnina 1500 eurov.
Gost je imel tokrat eno novo pridobitev in na njegovo veliko žalost tale sveča ni stala (WI 6).
Pozorni bralec bo najbrž takoj opazil, da noge Gosta niso odete v barve jamajške zastave. Ne, novi pridobitvi je ime Guide.
Takole pa zgleda ta slap od daleč in Ravnatelj v njem.
Da ne bo kdo mislil, da smo imeli cel teden lepo vreme in da smo v bistvu ful mal splezal prilagam dokaz. Je kar zabaven tole počet na ledeniku, ko naslednji dan vidiš, kako blizu so razpoke.
In ker je bilo slabo vreme, je napočil čas za Fashion Police. Men je bilo najbolj všeč, kdo vse se najde v D šoping ulici. Med Severno steno, Papeževo južno pokrajino, Izumrlo živaljo in vso ostalo klajmbarijo se najde celo - Krokodilček. Sam kaj ko je njihov izbor primeren le za podelitev Zlatega cepina. O, da bi mel Krokodilji Goretex, to bi bilo pa res p…….
Če bi mel še Ravnatelj modro čelado, bi mislil, da smo že iz enga drucga ferajna...
Naslednji plan je bil smer Fredo-Ravanel v A.Carre. Pred nami nabrušen francoski GV. Po eni uri je obrnu, prenevaren prehod čez razpoko.
Ampak seveda lahko njemu, on je plačan, nemu ni treba rint v vsake razmere. Mi prostovoljci smo rabil trmarit še kako uro, preden je tudi najbolj neumen men nami tremi odnehu.
Sledil je spust na ledenik Argentiere in Vikingški napad.
Bilo je prav noro hoditi prvi po ledeniku kjer se ti na vse strani dvigujeno 3 in 4-tisočaki z norimi stenami.
Smer Le Petit Viking gre direkt naravnost po tistem tankem pasu snega in ledu.
Začetek čez razpoko je bil zanimiv...
...na konc smo se čez zvalil s pomočjo dveh lopat.
Smer je pa res odlična.
Pozoren bralec bo opazil, da je na sliki spet Jamaica, ampak zato se je pa spremenilo nekaj drugega!!!
Grega v vrhnjem delu smeri
Les Courtes na desni. In potem je sonček zašel in pri -20 je ratalo kar hladno.
Če ne verjamete nama...
...lahko verjamete njemu.
Če pa poleg pridejo še pršni plazovi...
...pa gotovo verjamete vsaj njemu.
Evo Viking, tu gre tvoja smer, čaka te.
Zadnji dan smo jo mahnili še na Auiguille de Argentiere, 3901m.
Razgledi za dol past. Če ne od lepote, pa od redkega zraka.
Lepo je bilo in hvala za podporo.
Super
Kolk lepo! Še kavo spijem, pa bom cel dan polna adrenalina. Jaz bi šla še kdaj v Cham.......smučaaat! A bo kaka prezentacija na ferajnu, fantje tole ne bo zadosti, bo treba povedat kaj več!!!!
BRAVO!!! za prispevek, predvsem pa za premikanje svojih meja.
SUPER tole zgleda morem rečt da je tud mene zamikal
Bravo!
Lepo, da ste tok zlezl, ko tole gledam me kar zmrazi, zdej morte jet pa še polet u Šam.