Mangrtsko sedlo
Ker smo od »enega izmed najboljših v državi« izvedeli za ugodne razmere pod Mangrtom, je bila seveda odločitev znana takoj in Buško – Lublanska naveza rides again. Malce nas je sicer zbegal tale ekspresni prehod iz trde zime v pravo pomlad, zato smo se bili zaradi časovne stiske (beri: prepoznega vstajanje) prisiljeni odpovedati vrhu.
Pri odločitvi, ali užitek ob pikanju po zimski smeri na vrh (je..t ga, nismo vsi Jemčki, da bi škijali z vrha) in potem pri smuki udiranje v južniču ali pa zgolj uživanje in smuka po firnu, smo se kajpak soglasno odločili v prid slednjemu.
K tej odločitvi je dodatno botrovalo povabilo na nedeljsko kosilo v Bc, ki bi se mu morali zaradi vrha odpovedati - o to pa ne - kdor me pozna, bo pa menda že vedel, da je to pač mišn imposibl!
S sedla smo opazovali dva junaka , ki sta se izpod pričetka prvih jeklenic spustila v konto pod Mangrtom in zraven neznansko uživala – danes se je izkazalo, da sta bila to Mato in kolega, ki sta gor prišla po Plazju iz doline Belopeških jezer in tudi imela super razmere.
Kakorkoli, seveda nas je zamikalo, da bi tudi mi to … ampak saj veste zgodbo, divjačina je bila že v roru ….
S sedla smo užgali prečko pod Vršiče in po ravno prav odpuščenem in ravno prav strmem pobočju odvriskali proti ruševinam ter naprej do ceste in pod njo po spodnji levi grapi na Mangrtsko planino ter vse do avta in viadukta pri Mlinču. Josip Broz, firnček skroz!
Takega izleta se bom seveda še udeležil.

Lepo,ampak teb je lahko k maš u Bcu tako dobro ubveščevalno službo.