V soboto zgodaj zjutraj sta dve ČAO navezi krenili proti Logarski dolini. Neža in Pečo sta izbrala Vzhodno smer, Darja in jaz pa sosedo, Igličevo smer. Pod steno smo si zaželeli srečo in se odpravili vsak na svoj vstop.
Z Darjo sva na vstop prišli ...

To je bilo tretjič na istem tednu, da sva plezala na tem koncu in sem se že počutila, kot doma. Če bi jaz zares imela te razglede za okna doma, težje bi šla kaj van. Obratno od prejšnega dneva je bila precej gužve in odmeve primorcev so se povsod ...

Zelo sem uživala ta smer in doživela prijetno samoto v steni, ker na srečo nisva našla tam nobene druge naveze. ...

LU: Zelo simpatičen ta Lipče, a ne? Taborniki so KUL!!
UROŠ: Ja, da naju je kar dva tečajnika naenkrat peljal plezat v hribe. Pa Koc tudi, ki nama je posodil dvojni štrik, brez tega tudi ne bi mogli iti. Kok so kul najini mentorji!
LU: Kakšno ...

Bova zgodaj vstala, da bova prva. Račun brez krčmarja. Na parkirišču ob Belem potoku bi rožljanje alpinistične opreme preglasilo še...kurente. Ampak Visoka bela špica je v svoje nederje vzela vso plezanja željno mladino in tako sva si privoščila ...

Začelo se je že takrat (13.8.2011), ko sva z Grego plezala Skalaško in Gorenjsko smer. Med plezanjem, zlasti pa, ko sva stala na vrhu Gorenjskega turnca sva se močno nakurila za Čopov steber, saj je bil tam tako blizu, da ti oči kar same uhajajo ...