9:00, 3°C, navežem se. "Jeb****! Meni razpada podplat!“ Utrdim zadevo po domače. V laganem tempu počasi navzgor do stebra. Pred stebrom malo omahovanja, ogled linije, menjava jakne in rokavic (kapljanje!), napad od zadaj, prečka v desno in hop do štanta. No, tako elegantno vseeno ni šlo. Vmes je bilo še vrtanje vijakov kar na gosto in posledično nekaj sedenja v njih/cepinih in pa naenkrat konkretno sneženje točno tistih 10-15 min plezanja po stebru, potem spet šajba. . Tina zmore več, kot misli. Z vrha 5 konkretnih abzajlov (od kod 150 m?), vmes namesto štrika prileti dol mehak, a ne prav majhen snežni plaz, sicer pa uživancija. Spodaj v grmičkih iščem izgubljeno termosko. Ko se končno usedeva v avto, zagrmi in se usuje sodra. Zdajle pa raje ne bi bila zgoraj.