Tale smer je padla malo pomotoma, ker neke "pametne glave" iz drugih ferajnov pišejo, da je smer z začetnim podaljškom iz druge smeri 500-metrska in ker moje lobiranje za daljšo dan večer prej ni bilo uspešno. No, 350 m, po štriku nekaj deset metrov več, bo kar realna dolžina smeri, preverjeno. Sicer je smer kar lepa. Ob približevanju steni se ti sicer vstop zdi rinjenje v težave, a kasneje ob sestopu, ko steno vidiš iz druge perspektive, ti je jasno zakaj in prvih 100 m res ni več kot IV. Bolder problemček je ob pomoči parih kamnov pod nogami zabaven, previsek zahteva malo opazovanja (niso vsi rogli trdni, stopov je pa več kot je najprej videti), v prečki moraš pač za par sekund zadržati dih in biti blizu stene, a nič posebno težkega (soplezalka se glede bolder problemčka ne strinja, bi mu dala VI-). V senčnih previsnih delih je bila smer še malo mokra, a ni bilo moteče. Gornjih 100 m je pa itak samo še šprint po lepih trojkah. Po dobrih 4 urah sva bila na vrhu.