Vrnili smo se tja, od koder nas je prvi dan v tretjem raztežaju pregnal dež. Prva polovica smeri ponuja malo manj možnosti za varovanje, zadnja dva raztežaja pa sta tako čudovita, da bi človek kar zajokal. Za nameček smo ju plezali še na sončni zahod in okrog nas ni bilo žive duše. Z vrha abzajlaš na sosednji Torre Romana, splezaš na polico, se sprehodiš na JZ vogal in se z enkratnim, skoraj 60m naluftanim abzajlom spustiš do tal. Noro!