Smer se začne in konča z nekaj raztežaji šodra (I-III), v sredini pa plezaš čisto drugačno smer. Najprej plezaš dva res lepa raztežaja VI- s pokončno počjo in z večinoma zanesljivimi grifi, med katerimi lahko večkrat namestiš (predvsem večje) frende. Nato sledi previsen raztežaj VI, ki je poln nezanesljivih, majavih manjših lusk in te pripelje do končne zajede, ta pa v šodrast izstopni del.

Smer je bolj redko plezana in ima bolj malo klinov, v celotni smeri sva našla tri: enega v šodrasti dvojki/trojki na začetku smeri, nato pa po enega v vsakem od obeh raztežajev, ki potekata po poči. Za vmesno varovanje in sidrišča sva zato večinoma uporabljala frende in jebice ter zabijala kline (enega profilca na začetku poči tako dobro, da je smer zdaj opremljena s štirimi klini). V zgornji majavi previsni šestici nisva našla nobenega klina, tam sva varovanje urejala z večjimi frendi.