Matkova kopa - Krnička gora
V nedeljo se je odvijala ali pa, če hočete pisala zgodba. Vsebinsko gledano ni bila povsem komedija, nikakor pa tudi ne drama. Bilo je nekaj vmes. V prenesenem pomenu lahko rečemo tudi, da se je kuhala juha, v kateri je bilo par ostrih začimb. Vsekakor smo naredili turo velikega formata. Krožna tura z oznako »zelo zahtevno brezpotje, plezanje do II. stopnje« pove vse. V enem dnevu smo doživeli marsikaj. Težko je vsa ta doživetja, vse te lepote, dogodke, pa tudi malo skrbi itd. opisati z nekaj besedami in vse to strniti v kratek tekst. Meni je bila tura zelo všeč, vsebinsko polna in pestra v vseh pogledih ostalim pa tudi, seveda pa jo je vsak doživljal nekoliko po svoje, odvisno kako navajen je bil teh ostrih začimb in kako presnovo ima. Nekaterim še sedaj nočejo z jezika. Kako so delovale te začimbe pa si lahko preberete v nadaljevanju.
»Jurij,še enkrat hvala za NORO izkušnjo na včerajšnji turi. Šele sedaj počasi kristaliziram zgodbo zahtevnosti ture. Ponoči sem se večkrat zbujal in ne vem ali je bilo to zaradi razburjenosti ali bolečin v stegnih? Kakorkoli ta izlet je bil OGROMEN preskok (predvsem psihični) za mene. Še enkrat hvala in čim več takšnih ali podobnih izletov! «
»Ma dobro si nas zdelal, mislim pa, da je tebe tudi psiha konkretno zdelala, vsaj mene bi, če bi imela tečajnike zraven. Sem res bila malo zaskrbljena, da nam ne bi uspelo pridet do stabilnega terena v dnevni svetlobi in za pse me je skrbelo. Samo sem ti pa zaupala, da veš. «
Vrnili smo se do izhodišča, kjer smo pustili ruzake in se začeli vzpenjati više v Matkovi krnici, naslednji cilj: Krnička gora
Orientacijsko najbolj zahtevni del ture: prehod iz Krničke gore v Latvico; v vodniku piše, da je lahek prehod le eden, mi smo ga zgrešili in našli še enega, nekoliko bolj zahtevnega, tako, da sta sedaj dva