V izogib soočenju z raznoraznimi plezajočimi čredami in vlakci človeške vrste, sem se podal na zame še vedno plezalno eksotični bovški konec. Torkovo navijanje v Miški, dobri dve uri spanja ter predirajoča snežna skorja v dolini Bale, so bili zadosten razlog, da sem iz Bavšice do sedla Čez Brežice potreboval štiri ure. Na sedlu dileme ni bilo več. Zavil sem desno, Pelcem naproti. Greben, ki sem ga praktično videl prvič, se je izkazal za odlično izbiro: iskanje prehodov, nekaj detaljčičev, ponekod občutek, kot da z derezami stojiš na malo širšem slacklineu, nor razgled, sledi gamsov tam, kjer jih najmanj pričakuješ ter za konec še gamsi v živo, so bili le nekateri od presežkov predvčerajšnjega dne. Montl lahko pustite doma.

Jutranja dolina Bala

Škrbina za Gradom

Jalovec, zadaj Mojstrovka

Pogled proti sedlu Čez Brežice, kjer se prečenje prične

Pelc nad Klonicami 1.

Pelc nad Klonicami 2.

Priden fantek

Kompleten greben Loške stene

Julijske Alpe - vzhodni del

Pelc nad Kloncami 3.

Še cca 3km grebena pred mano: Veliki Pelc, Srednji Pelc, Zadnji Pelc

Od leve: Mangart, Pelc nad Kloncami, Veliki Pelc

Špičak na sredini je Veliki Pihavec, desni dolina Bavšica

Raj za gamse

Zadaj Mangart ter levo od njega osvetljen vrh Plešivca. Na njem sva z Bulom, pod zvezdnim nebom, pred leti sanjala.

Del pelcture