Smer Debelakove
Zelo sem uživala ta smer in doživela prijetno samoto v steni, ker na srečo nisva našla tam nobene druge naveze.
Med lepim dostopom (in proti koncu malo neporen) ...
... sva zagledala Jalovec,
... luno nad sončnih vrhovih
... in mirno ter gosto morje oblakov na obzorju.
Tam je bila smer.
In tu vstop.
Zelo sem uživala plezarijo ...
Zahvaljujoč soncu sva uživala odzadje iz senc. Ta je moja najlubša slika, ki je Mirko naredil.
Mirko na koncu prečnice.
Raznolike rože povsod.
Skala ni hrustljiva, ampak krušljiva (Uroš mi je popravil). Tudi zdaj vem, da skale niso "polizane", da to so lahko na primer italijani.
Črni oblaki so se sumljivo približali takrat, ko nisva bila prepričana ali sva še vedno na smeri. Sva naletela na veliko jamo, ki ni bila omenjena na opisu takrat, ko malo težji del je bil na vrsti in nenadoma ni bilo novih klinov. Na srečo sva bila na pravi poti ...
... in srečno prišla na vrh.
Črni oblaki so zdržali ...
... in midva sva lahko uživala ...
... morje hribov,
... ogromno morje hribov.
In sva lahko slikala ...
... radovedne kavke, ki so nama gostile v svojem kraljestvu Velike Mojstrovke.
... in lepe razglede iz višinah.