pa ne takšna s palmami in peščenimi plažami....

V nedeljo zjutraj auf ob 5h zjutraj, porkaflek, še poštarji in peki ne vstajajo tako zgodaj. A mi je tega res treba?
Zamujava 3 minute, Kita-naspidiran, že prihaja naproti v bojni opremi. A je spal oblečen in s cepini v roki? :-)
Poberemo še Barona in tuvariša.
Boško zvozi do vrha brez verig, še lulat pa v hrib. Hribovska kondicija na nuli, polurni pristop k prvemu slapu, ...sem morala dušo privezat, da ni pobegnila.
Wintasun vabi, temperatura idealna, -6 stopinj ( tako pravijo izkušeni), mene je vseeno parkrat zanohtalo. Vse do predzadnjega cuga je šlo fino, ko mi je par metrov pred štantom padel cepin, 20 metrčkov nižje ( hvalabogu sposojen-Pečo, dobiš dva, namesto enga six -packa).Je padel na mehko.Še zadnji del, spet lovim cepin, tokrat uspešno in moj prvi večraztežajni slap je za mano. Veselje v srcu in na obrazu. \\\" Mono\\\" cepiniranje pa sploh ni tako slabo. Obvezen nakup elastične gurtne, al kako se temu strokovno reče?.. da ne bo cepin več bežal od mene.
In če sem mesec dni nazaj pogrnila na abzajlu,potem sem se ga ta vikend definitvno naučila.Tudi v temi.
Sestop, malčka pa hop do Stannerbacha, kolk, a 550 m? Če bi bila spočita, bi bil to bolj špancir, fleten slapek, ampak jst sem vlekla tazadnje atome moči iz sebe, nekje vmes so mi premočili še super novi čeveljci, brez šlepanja po kolenih ne gre, mokre tudi hlače in rokavice. Si bo treba umislit goretex, pa nakolenčnike tudi. Še dobro, da ni čas kiklc. Zadnji cug, kljub značilni trmi, nisem zmogla več. Tuvariš je skočil še do vrha, naju z Boškotom pa je že pošteno zanohtalo ( nevemkateričže).
Pa spet abzajl. Jujujuhuhu. Prvi, drugi, tretji, ok, navdušenje mineva, sonce še zadnjič oblizne sosednji vrh, potem pa v trenutku tema. Klasika, lučka je ostala v drugem ruzaku.
Nočni abzajl je super.Pogled uhaja v nebo in malo manj pod noge.
Ko misliš, da ima tuvariš že poln kufer počasnih tečajnikov, 2 x 550 m premetanga štrika, se 30m nižje zasliši....\\\" Se spomniš, kako je, ležati v dvoje, v družbi neba, lune in zvezd...\\\" Pa moram rečt, da ima med vsemi drugimi vrlinami tudi posluh.
Ne vem sicer, kaj sta počela Kita in Žiga, medtem, ko sta nas 1 uro čakala v temi in mrazu, Kita v flisku, upam, da ga je Žiga kej stisnil, v duhu Valentinove nedelje.Najbrž sta naju že prej pošteno preklela, ker potem nista rekla nobene. Kolikokrat pa imaš možnost zret v jasno nebo z milijoni zvezd in zvezdic, naokoli pa tema in mraz :-) Mogoče sta tudi onadva kakšno zapela in zaplesala.
Ampak men je blo lušno, vse do zadnjega, kljub potolčenim kolenom, odkrušenemu zobu, plavemu levemu prstancu, bolečim rokcam in mečam....
V srcu pa toplo in občutek bo trajal vsaj do sredine tedna. Če sem včeraj rekla, da cepinov pa kak teden nočem videt, se mi že danes, ko me še vse boli, že toži po njih.
V ušesih še vedno odzvanja zvok cepina v ledu. Sicer nimam pojma, kakšen je dober led, zame predvsem tak, ki fino prime, in ta je prav gotovo bil.
Upam, da so bili kurenti neuspešni in bo zima zdržala vsaj še kak teden, dva, čeprav že grozi odjuga.
I want some more.
Hvala Miha, Kita in Žiga. Upam, da ne v stilu \\\"trikrat\\\" ( prvič, zadnjič pa nikoli več).

paziiii, cepin...

Joško-Boško.. ozdravljen strahu pred višino