ČAO - Raz Golerjeve peči

Jurij Rous | 26.03.2017

Raz Golerjeve peči

S Hano sva včeraj zlezla Raz Golerjeve peči in tako opravila eno redkih ponovitev te resne in zahtevne smeri. Smer je precej zaraščena in krušljiva vendar to ne moti, ko že doma veš, da boš plezal v Pečeh in ti plezanje po majavih skalah, travinju in drevesih ne uide. Skratka dober trening za naše hribe. Kljub vsem negativnim oznakam pa je plezanje tod čudovito, divje, samotno in daleč stran od ponorelega sveta. Razgledi, da jih ni para. Samo pogled na ogromno ostenje Strevčove peči ti jemlje dih, da ne govorim o posameznih res lepih prostorčkih, eden izmed njih je res poseben, čudovito lep, midva s Hano sva ga poimenovala kar Ladja, v resnici pa gre za gozdnati turnc oz. pomol v steni. Gre tudi za divji svet gamsov, saj se skozi celoten raz z izjemo vršnega dela stalno sprehajajo gamsi, o čemer pričajo številni bobki, ki sva jih srečala na najini plezalni poti.
Ko štartaš misliš, da boš hitro prišel do pod strmo vršno steno raza, vendar videz vara. Raz je dolg in precej napornih raztežajev je potrebnih, da prideš do ključnih delov smeri, ki pa so vsi bili neopremljeni. V razu sva naletela le na en star vendar dober klin. Nad njim nekoliko višje gori je bil zabit še en novejši srebrni klin (tudi dober), v nadaljevanju pa sem naletel na urejen štant (na dveh klinih) za spust. Haha, midva ga nisva uporabila, ampak sva lomastila dalje. Zahtevno nadaljevanje smeri je bilo povsem neopremljeno. Tudi višje, v najtežjem tehničnem raztežaju ni bilo niti enega zabitega klina, zato nama je zadnjih cca. 100-150 m stene vzelo kar tri ure, da sva varno prišla skozi in si kasneje čestitala na vrhu smeri. Sledil je nočni sestop do cerkvice Sv. Duha pod Olševo, kjer naju je prijazna domačinka zapeljala do avta. Potem pa sva šla še na čevapčiče, kajmak in prebranec v Das ist Valeter v Kamnik. Vsaj jaz sem rabil močno hrano, saj nisem jedel več kot 10 ur razen štirih Frutabelc.