Via attrezzata Gamspitz
Dio con Noi sva prebrala na vrhu križa, ko sva zadovoljna in vesela stopila na teme Gamspitza po preplezani nekoliko nenavadni smeri z botaničnim pridihom. Da gre za veličastno turo v Karnijskih Alpah v stilu »Grande course« pove že sama dolžina smeri (800-900 m). Smer do katere je le pol ure dostopa (iz vasice Timau) se prične že v gozdu, zato ti ni povsem jasno, ko ugotoviš, da se že v gozdu resno pleza in to konkretno že v prvem raztežaju. Smer je nato v nadaljevanju na prefinjen način speljana po najlažjih prehodih vse do vrha pri čemer se ni moč izogniti botaniki, ki jo je zlasti v osrednjem delu smeri v izobilju. Tako slej ko prej naletiš na kakšno zeleno prečko ali pa se sprehodiš skozi »botanični vrt« zanimivih rož, ki ravno v tem času s sebe otresajo semena, da kar frčijo po tebi kakor kokice na vročem olju. Kljub zeleni nadlogi pa smer velikokrat postreže z lepimi skalnatimi prehodi, lepim in strmim plezanjem vseskozi v zares čvrsti skali in čudovitimi razgledi. Tudi sam hrib je veličasten, čeprav nekoliko osamljen, v nebo kipi kot pokončen, samozavesten žandar. Tako zanimiv in lep kot je vzpon je tudi sestop s hriba.
Drugi dan sva si izbrala uživaško smer (Spigolo de Infanti) s pet minutnim dostopom v dvesto meterski steni Pal Piccolo, ki stoji v neposredni bližini gorskega prelaza Plöcken Pass, ki je tudi mejni prehod med Italijo in Avstrijo. Plezala sva ves čas v čvrsti skali (tokrat ne povsem sama), plezalsko zanimivi raztežaji pa so se vrstili vse do vrha, zato sva zares uživala med plezanjem. Tudi sestop je bil zelo zanimiv, saj sva sestopala mimo strmih sten, v katerih je veliko število zelo zahtevnih navrtanih smeri. Med sestopanjem sva naletela tudi na kako zanimivo skalnato luknjo oz. že kar na pravo jamsko dvorano, zato se nama je sestop nehote podaljšal za najmanj pol ure.
Zaključek: Karnijske Alpe so zakon!