Vreme naju je prisililo v spremembo prvotnega plana in tako sem raje izbral krajšo, vendar zanimivo in po krivici zapostavljeno smer na Jezerskem – Beli pajčolan (VI-/IV-V, 350 m) v Koroški Rinki. Smer se res ponaša z lepimi in zanimivimi prehodi ter dobro skalo, kar je za Koroško Rinko bolj izjema kot pravilo. Gre za relativno mlado in prvenstveno smer od Suzane in Viktorja Relje iz l. 1994. Smer ni opremljena, zato je imela Jana ne malo težav z izbijanjem klinov kljub dejstvu, da sem v maksimalni možni meri uporabljal pomična varovala (metulje, zatiče). Plezalsko najbolj strm in najlepši je osrednji del smeri. Gre za kompaktne, bele strme plošče, ki so dobro razpoznavne že od daleč in so dober orientir v steni. Plezaš bolj ali manj po sredini teh plošč iskaje najlažjih prehodov v zares strmi steni. V ključnem delu (VI-) sva pustila dobro zabit rdeči profilni klin. Nad klinom sledi strma prečka v levo. Tudi nadaljevanje je strmo, izpostavljeno, zahtevno (V) in plezalsko lepo, vendar pa vstavljanje varoval (klini, metulji) ni problematično. Ven izplezaš v neposredni bližini markantnega stolpa (kjer pa sva midva v nadaljevanju plezala preveč levo vendar kasneje zopet ulovila pravo linijo in izplezala skozi v vodniku omenjen kamin). Od tod do vrha stene ni več daleč, si pa tudi v neposredni bližini zelo zahtevne markirane poti, če gre kaj narobe! Priporočam. Smer sedaj premore nekoliko več klinov.

Prvi raztežaji...

Pred vstopom v osrednji del je malo lažjega terena in poplezavanja.

Skuta

V osrednjem delu smeri.

Jana v ključnem delu smeri.

Sledi strma in delikatna prečka.

Zgornji del smeri - levo se vidi markantni stolp.

Kranjska Rinka levo in Skuta desno.

Izstop iz strmih belih plošč.

Za robom pa markantni stolp (na sliki ni viden).

Markantni stolp.

Pri treh glavah

Nedvomno najboljši plezalec, ki zleze vse, tudi težke previse.

Na vrhu - ta smešna.

Na vrhu - ta zaresna.

Na vrhu - ta vesela.