Včeraj bi morala z Alenom po lastnem izboru plezati v stenah nad Veliko Dnino, a naju je usoda (zastoji pred predorom Karavanke in gneča v Kranjski Gori) pripeljala pod Steno z veliko začetnico. Izbrala sva si Wisiakovo smer, dan prej pa hotelirje v Kranjski Gori prijazno prosila za en print skice. Namesto v Bivaku I sva prespala v razkošnem Šlajmarjevem domu v Vratih. Zgodaj zjutraj sva »napadla« Steno in vmes rešila še zaplet s telefonom, katerega je Alen pozabil v sobi. Na vrhu stene sva stala ob 16.55 uri in se ravno pred nočjo vrnila v dolino, kjer sva uspešen vzpon in sestop »zalila« z joto, klobaso in pivom na dvorišču Aljaževega doma. Super je bilo .
Smer pa...je res lepa, skala kompaktna, težavnost (V) pa konstantna brez ključnega mesta. Ponekod plezaš po zaobljenih skalnatih trebuhih in zajedah, sicer kompaktnih vendar s skopo odmerjenimi razčlembami. Vsekakor zanimivo...