Jurij Rous | 10.07.2016

Direktna smer v Mali Goličici

Od sobotnega neuspešnega iskanja vstopa v Milijardo v Rjavini, sva v nedeljo izbrala udobnejši in občutno krajši dostop do redko plezane Zahodne stene Male Goličice. Gašper je predlagal Direktno smer, ki sta jo prva splezala Pavle Dimitrov in Janez Krušic daljnega leta 1964. Pet let kasneje (l. 1969) je smer kot prvi ponovil Marjan Manfreda s soplezalcem Mitjo Koširjem. Smer premore celo zimsko ponovitev (Milan Fülle in Silvo Novak, leta 1972, v dveh dneh). Leta 1982 pa je smer doživela prvo žensko ponovitev (Marička Frantar in Alenka Jamnik). Torej ima smer kar zanimivo zgodovinsko ozadje. Danes je smer redko ponavljana.
Skratka, ko sva začela vleči prvo prečko, že v prvem raztežaju in potem kasneje drugi raztežaj, ki pelje čez strm in zahteven ter povsem neopremljen skalni prag nama je postalo hitro jasno, da ne gre za smer povsem klasičnega tipa. Ko sva končno preplezala to zahtevno mesto (V), v katerem sedaj tiči najin zelo dobro zabiti klin (enega pa sva tudi pustila v prečki!), so se nama odprli prehodi v zgornje dele stene, kamor vodijo številne prečnice in ponekod posamezna krušljiva mesta. Zgornji in spodnji del stene (približno na sredini smeri) razmejuje lahko prehoden in ponekod rušnat pas, ki pa ga je v tej smeri le za vzorec (nekaj metrov in si čez). Od tu, vršni del stene naskočiš od desne proti levi (glavni orientir sta vsaj dva večja macesna, v neposredni bližini pa stoji že od daleč dobro vidna strma, gladka stena). Ko misliš, da imaš do vrha le še en raztežaj, te za vsakim novim raztežajem preseneti nova stenca, na koncu pa še hinavsko težak vendar dobro nabit previsen kamin. Ko misliš zopet, da si končno na vrhu, ugotoviš, da še nisi. Res pa je, da vrh ni več daleč in da so vse glavne težave te smeri že za tabo. Vrh je lep razglednik na okoliške vrhove (še posebej na Veliko Goličico), predvsem v daljavi dobro vidno Veliko Dnino in okoliške Martuljške gore. Sestop z vrha ni enostaven, midva sva imela ne malo težav še posebej, ker naju je ujela noč, vendar o tem lahko kakšno rečemo ob pivu. Je pa bila dolga zgodba...s srečnim koncem Smeško.

Klik za večjo sliko

Prečka v prvem raztežaju

Klik za večjo sliko

Drugi raztežaj

Klik za večjo sliko

Strma in težavna stena drugega raztežaja (ključno mesto drugega raztežaja).

Klik za večjo sliko

Ena od mnogih prečnic.

Klik za večjo sliko

Ista prečka še z druge perspektive.

Klik za večjo sliko

Koča na Gozdu s ptičje perspektive.

Klik za večjo sliko

Krušljiv, kratek in sladek kaminček s travcami Smeško.

Klik za večjo sliko

Ogromna gruščnata grapa

Klik za večjo sliko

Pod previsi

Klik za večjo sliko

Kratek rušnat pas v sredini smeri.

Klik za večjo sliko

Lahko prehoden pas, ki loči spodnji in zgornji del stene.

Klik za večjo sliko

V zgornjem delu Z stene Male Goličice.

Klik za večjo sliko

Prečka.

Klik za večjo sliko

Velika Dnina z okoliškimi Martuljškimi vrhovi

Klik za večjo sliko

Še nisva na vrhu

Klik za večjo sliko

Hinavsko težaven kamin, še posebej v zgornjem delu.

Klik za večjo sliko

Je pa nabit.

Klik za večjo sliko

Velika Goličica

Klik za večjo sliko

Velika Goličica

Klik za večjo sliko

Vrh, skala pa kot v Pakli

Klik za večjo sliko

Zmaga. Niti slutila nisva, kakšen sestop naju čaka...

Klik za večjo sliko

Sam s seboj Smeško.