V soboto 26.1. ob 6.00 smo se na standardni lokaciji pred trgovino v Črnučah zbrali tečajniki Marija, Darja, Bojan, Primož, Matej in Mirko ter vodja Jurc s spremljevalko Katjo ter se odpravili v dolino Vrata. Naš cilj je bil preživeti prekrasen sončen dan v pravi zimi in to doživetje kronati z razgledi z vrha Stenarja (2501 m). Z zimo smo se srečali še preden bi si zares želeli. Z nekaj popolnoma poledenelimi klanci nam je že kar na začetku dala vedeti, da se bo treba krepko potruditi, če bomo hoteli preživeti dan v njeni družbi. Sprejeli smo izziv, nadeli verige in prikopali do našega izhodišča. Nekateri smo si nadeli gojzarje, nekateri smuči in vzeli pot pod noge. Za ogrevanje smo po dolgem in počez prekomentirali triglavsko Steno, ki smo jo začetni del poti imeli ves čas kot na dlani ter ugibali kje poteka katera smer in kako se reče kakemu stebru ali žlebu. Proti Stenarju smo se povzpeli čez Sovatno, za povratek pa smo si izbrali spust skozi Stenarska vratca. Snega smo imeli kar precej pa tudi prediral se je, tako da smo izmenično gazili in okoli pol treh kar nekoliko utrujeni a zelo zadovoljni dosegli vrh, ki se je kopal v soncu. Sestop je bil hiter in uživaški. Jurc na bordu, Katja na smučeh, tečajniki pa malo po nogah malo po riti. Ob mraku smo se polni vtisov spakirali v avtomobile se kot po jajcij pridričali čez ledene klance, pospravili verige, k Aljažu na pir in domov spat.

foto: Primož, Matej, Mirko

Drži ga!

Brez take obutve bi morali že zgodaj natakniti dereze.

Ne, to niso smuči.

Dva plezalca v levem delu vzhodne stene Stenarja že pridno pikata proti vrhu.

Stena

Le kaj nam priprvlja Jure?

Aha! Metanje na glavo s cepini. Kako zabavno.

Pod pretvezo, da jih fotografiram, čakam, da mi naredijo stopničke do vrha

Lepo, ni kaj.

Le kdo bo prej v dolini?

Od leve proti desni: Marija, Darja, Mirko, Primož, Bojan, Matej