Damoklejev meč
Z Andrejem K. sva se zmeniila, da bova v petek šla splezat Damoklejev meč. Zaradi napovedanega toplega vremena sva se dogovorila, da bova zgodnja in sicer ob 4h iz Ljubljane. Vožnja do Mangartskih jezer in dostop do smeri je kar dolg, zato sva bila pod smerjo malo pred osmo uro zjutraj. Ker je bilo na dostopu v plazju kar nekaj snega, se je Andreju kar udiralo in je porabil kar nekaj energije do vstopa. Smučke so bile prava odločitev 
.
V slapu je na določenih mestih že tekla voda, ampak led je bil OK. Kmalu naj je prehitela naveza Deko + soplezalec, ki sta hitela plezat višje neko novo prvenstveno smer. Slap sva splezala brez večjih težav. Po nekaj urnem plezanju sva dosegla vrh slapu in odabzajlala nazaj v dolino. Na poti dol sva dobila še nekaj pozdravov od naveze nad nama v obliki lednih izstrelkov, ki so naju na srečo vsi zgrešili.
Slap je res impozanten, celotna tura pa dokaj zahtevna.
Pogled na Damoklejev meč.
Prvi raztežaj.
Na šatntu.
Nadaljevanje slapu, nad smerjo impozantne ledene sveče.
Pod svečo.
Ko vidiš te sveče, ti je jasno zakaj ima smer takšno ime.
Pogled nazaj.
Konec smeri.
Jap, tole sva spelzala 
Bravo, vsaka čast!
Ni kej, ste pa gajstni! Se vid da lani ni bilo ledu... pa boste očitno letos še za lani nadoknadli...
Pa le pazljivo!