Pretekli teden sva preživela v Lienzu oz. v njegovi ožji in širši okolici. Ker nama je vreme v bistvu kar lepo služilo, sva uspela nanizati kar nekaj lepih turnih smukov.

Že v soboto sva se preko Lienškega smučišča (izhodišče na zgornjem parkirišču) povzpela na lahko dostopni vrh Goisele (2.433m), čigar lepa piramida kraljuje relativno blizu nad samim smučiščem. Bližina smučišča in lahkotnost dostopa je botrovala smučarsko precej zdrgnjemu pobočju.

V ponedeljek sva se zapeljala na drugo stran doline, kjer sva se imela namen povzpeti na Odkarscharte. Bilo je fino mraz in precej je pihalo. Zaradi relativno velike nevarnosti napihanega snega in posledično klože, sva pod kočo Karlsbaderhütte podaljšala po dolini in zavila proti zavetrnem delu doline, kjer sva se levo strmo povzpela na Schartenschartl (2.620m). Smuka navzdol je bila prav uživaška sprva po trdem »grifig« snegu, spodaj pa po pršiču in nato skozi do izhodišča pri Dolomitenhuette.

V naslednjih dneh sva nad Sillianom odkrila dolino Villgratental in na njenem koncu vasico Kalkstein , ki je izhodišče za številne lepe turne smuke.
Najprej sva se povzpela na Kreuzspitze (2.624m), ki ga na vrhu krasi ogromen križ (od tod mu najbrž ime). Smuka je bila zgoraj kar OK, našla sva celo pršič, v srednjem delu pa sta sonce in menda orkanski veter prejšnjih dni napravila svoje. Spodaj pa je kar letelo po zvoženem kolovozu.

Drugi cilj je bil Gaishörndl (2.615m), ki nama je nudil obilo užitka po smučanju v deviškem pršiču. Prejšnjo noč je namreč snežilo in na hribu je bilo kakih 25-30 cm frišnega, ravno prav, da ni bilo prenevarno in super dovolj za uživanje. Da o fantastičnih razgledih niti ne govorimo.

Naslednji cilj je bil drugje – po gorski cesti sva se zapeljala visoko nad vas Anras (fižol tam najbrž kar z brzostrelko sadijo), na pol poti med Lienzem in Sillianom, kjer sva našla izhodišče za Finsterkofel. Sprva po gozdu, nato pa čez širne visokogorske pašnike sva se vzpenjala proti cilju. Ta tura je bila manjše razočaranje, saj je bilo snega malo, pa še ta je bil spihan in pomrznjen, z veliko zastrugi od smučarjev iz preteklih dni. Ker nisva videla smisla da bi turo nadaljevala , pa tudi vreme se je kvarilo, sva turo končala na vzpetini Rieder Gampen, kake pol ure od vrha Finsterkofla. Začuda pa smuka sploh ni bila slaba, v zavetrnih dolinicah sva našla veliko napihanega snega, po katerem sva dokaj lagodno prismučala do gozdne meje, nato pa po cesti do avta.

Za slovo od Vzhodne Tirolske, sva kot precej varno turo po sneženju, zadnji dan izbrala Strasskopf (2401m). Iz Lienza sva se zapeljala do prelaza Ichelberg nato pa po lokalni cesti proti Penzebergu do izhodišča. Dan je bil bleščeč, na hribu pa 30 – 35 cm frišnega pršička, ki sva ga seveda z veseljem preorala. Na planini Wiklerner Alm naju je še počakala prijazno odprta koča OAV, kjer sva se še zadnjič rehidrirala, pred končnim odhodom domov.

Več informacij, skupaj z gpx sledmi, si lahko najdete tule: http://www.tourenfex.at/index.php

Tudi takih izletov se bom še udeležil.

Goisele

na vrhu

Odkarscharte

opala ....

na vrhu Schartenschartl

utrinek

po dolini

širna pobočja

razgledi da te kap

stari znanci

v elementu

ponoči je padel frišen ...

na vrhu Gaishorndtla

juhuhu

sinhrono plavanje

sneg se je pričenjal dokaj visoko

vreme se kvari

Finsterkofel v ozadju

petelin na kupu ....

našla sva celo pršič

Strasskopf

zimska idila

koča OAV in vrh v ozadju

na vrhu Strasskopfa

robe kolkr hočeš

in vijuge slovesa